Tako naj bi bila videti verska struktura sveta leta 2050

Raziskovalci priznanega centra Pew v Washingtonu so kar šest let zbirali podatke in sledili različnim dejavnikom in trendom v 234 državah in regijah sveta, rezultat njihovega dela pa je 245-stransko poročilo, ki napoveduje razvoj petih največjih religij sveta: krščanstva, islama, budizma, hinduizma in judovstva.

Skoraj 2,26 milijarde oziroma tretjina Zemljanov se danes izreka za eno izmed vej krščanske veroizpovedi. Tako je krščanstvo najbolj razširjena religija na svetu; pred islamom, ki združuje 1,57 milijarde vernikov in hinduizmom z 900 milijoni vernikov po svetu. A kot kaže ne bo ostalo pri tem. Glede na predvidevanja ameriških raziskovalcev naj bi leta 2070 prvič v zgodovini število muslimanov preseglo število kristjanov.

Številke se bodo obračale

Od pričakovanih 9,3 milijarde prebivalcev sveta bo leta 2050 2,8 milijarde muslimanov in 2,9 milijarde kristjanov. Muslimansko prebivalstvo se bo do takrat na podlagi trenutne demografske dinamike povečalo za kar 73 odstotkov, medtem ko se bo število kristjanov – podobno kot svetovno prebivalstvo v celoti – povečalo za 35 odstotkov. Število držav z večinskim krščanskim prebivalstvom bo do leta 2050 s 159 padlo na 151. V ZDA naj bi takrat živelo osem milijonov muslimanov, ki bodo po številu na drugem mestu presegli število pripadnikov judovske vere. Največ naj bi bilo še vedno kristjanov.

V Nemčiji naj bi leta 2050 živelo še približno 70 milijonov prebivalcev, kar je več kot 10 milijonov manj, kot jih živi danes. Vsak deseti Nemec naj bi glede na napovedi ameriškega demografskega centra pripadal islamski veroizpovedi. Podobno razmerje naj bi veljalo domala po vsej Evropi. To naj bi v grobem torej pomenilo, da bo vsak deseti Evropejec leta 2050 musliman. Za primerjavo: leta 2010 je islamskim naukom sledil vsak 17. Evropejec.

Evropa naj bi bila glede na poročilo centra Pew edini kontinent, katerega prebivalstvo se bo zmanjšalo: če gre verjeti napovedim za kar 100 milijonov, kar pomeni, da bo leta 2050 na tako imenovani stari celini živelo 454 milijonov ljudi. Skoraj četrtina (23 odstotkov) teh naj čez 35 let ne bi več pripadalo nobeni veroizpovedi. Povečevalo se bo tudi število pripadnikov muslimanske veroizpovedi. Če izključimo Turčijo in Rusijo, bo v Veliki Britaniji tako leta 2050 živela največja skupnost muslimanov v Evropi: kar 7,76 milijonov. Sledila naj bi Francija s 7,54 milijoni in Nemčija s 7 milijoni.

Na globalni ravni pa naj bi največji prirast muslimanskega prebivalstva v naslednjih 35 letih beležili v afriških državah južno od Sahare, kjer naj bi leta 2050 živeli kar štirje od desetih muslimanov sveta. Glede na napovedi naj bi v Nigeriji takrat prevladalo muslimansko prebivalstvo, kristjanov naj bi bilo vse manj, a vendarle naj bi bila ta afriška država tudi takrat – za ZDA in Brazilijo – še vedno tretja država na svetu z največjim deležem krščanskega prebivalstva.

Stopnja rasti hinduizma naj bi bila po napovedih centra Pew podobna rasti svetovne populacije. Tako naj bi bilo leta 2050 na svetu približno 1,4 milijarde hindujcev, kar je 34 odstotkov več, kot jih je danes. Če bodo ključni parametri, upoštevani pri obdelavi statističnih podatkov ameriških raziskovalcev za potrebe študije, ostali bolj ali manj nespremenjeni, bo leta 2050 na svetu tudi približno 2 milijona več židov. Njihovo število se bo tako s sedanjih 14 milijonov povečalo na 16,1 milijona. Delež budistov naj bi v naslednjih 35 letih ostal bolj ali manj enak, torej 487 milijonov vernikov.

Kako so raziskovalci prišli do takih napovedi?

Če gre verjeti napovedim ameriških strokovnjakov, bosta največje premike v naslednjih 50 letih doživeli največji verstvi tega sveta: krščanstvo in islam. Pri tem naj bi število kristjanov močno upadlo, število muslimanov pa naj bi počasi naraščalo. Razlogov za to naj bi bilo po besedah direktorja oddelka za verske raziskave centra Pew Alana Coopermana več. Eden izmed njih naj bi bila zagotovo višja stopnja rodnosti v muslimanskih družbah. Ta v državah, v katerih prevladuje muslimanska veroizpoved, že danes v povprečju znaša 3,1 otroka na žensko. Za primerjavo: V Sloveniji, ki velja za državo, v kateri prevladuje krščanska veroizpoved, je imela po podatkih Statističnega urada leta 2014 vsaka ženska v povprečju denimo 1,58 otroka. A rodnost naj še zdaleč ne bi bil edini dejavnik, ki bo vplival na spremembe verskega zemljevida sveta.

Izredno pomembne naj bi bile denimo tudi spreobrnitve v drugo vero. Strokovnjaki raziskovalnega centra pričakujejo, da se bo veliko število kristjanov odločilo bodisi odpovedati svoji veri (postali bodo ateisti), bodisi spreobrniti se v kakšno drugo veroizpoved. Glede na napovedi, navedene v poročilu, naj bi se do leta 2050 približno 106 milijonov kristjanov odpovedalo svoji veri, zgolj 40 milijonov naj bi se jih tej religiji pridružilo na novo. Občutno naj bi se do polovice stoletja povečalo število brezvernikov: samo iz krščanstva naj bi do leta 2050 med ateiste pristopilo več kot 60 milijonov ljudi.

Trend spreobračanja v ateizem naj bi bil opaznejši predvsem v državah z nizko stopnjo rodnosti in visoko gentrifikacijo, torej v Evropi, ZDA in na Japonskem. Število pripadnikov islamske vere naj bi ob tem naraščalo: v številnih državah sveta z muslimansko večino je namreč za izstop ali spreobrnitev v drugo vero zagrožena zaporna kazen, v najhujših primerih celo smrtna, zato strokovnjaki številčnejših izstopov ne pričakujejo. Po drugi strani pa naj bi islamu v naslednjih desetletjih začelo slediti vse več ljudi.

Islam naj bi svetovno versko prevlado sicer po besedah Coopermana dobil tudi zato, ker večina muslimanov danes še vedno živi v dveh izredno dinamičnih delih sveta: v podsaharski Afriki in jugovzhodni Aziji. Omeniti velja tudi, da je islamska družba v povprečju veliko mlajša kot krščanska. Primer: v Iranu je kar 70 odstotkov približno 75-milijonske nacije mlajših od 25 let, povprečni Iranec pa je star 'le' 27 let. Za primerjavo: Slovenci smo glede na podatke, zbrane ob popisu prebivalstva leta 2011 v povprečju stari 40 let, Slovenke 43,4 let.

''Muslimansko prebivalstvo je koncentrirano v tistih delih sveta, v katerih prebivalstvo najhitreje narašča,'' pravi Cooperman, s tem pa misli predvsem Nigerijo, Pakistan, Indonezijo in Indijo. V Indiji naj bi kljub večinskemu hinduističnemu prebivalstvu po prognozi inštituta Pew leta 2050 s 310 milijoni živelo več muslimanov kot v sosednjem pretežno islamskem Pakistanu, kjer naj bi jih prebivalo 273 milijonov. Indija naj bi tako postala država z najvišjim deležem muslimanskega prebivalstva na svetu, s tem pa bi prehitela tudi Indonezijo, ki naj bi štela 256 milijonov muslimanskih vernikov.

Kako verodostojne so te napovedi?

Raziskovalci sicer pravijo, da so napoved sestavili na podlagi obdelave obsežne količine podatkov o načrtovanih stopnjah rodnosti in smrtnosti, povprečni starosti, migracijah in verskih spreobrnitvah. Vojne, znanstveni izumi, epidemije, gospodarske krize, naravne nesreče in socialni pretresi lahko seveda ključno vplivajo na napovedan razvoj regij, s tem pa tudi na spremenjene številke.