Takšno bo leto 2013: nove poplave, (kiber) vojne in olajšanje za Evropo

Napovedovanje prihodnosti, pa čeprav je ta oddaljena le eno leto, je nehvaležna naloga, ki je poleg tega le redko uspešna, saj vsako leto postreže z nepredvidljivimi dogodki.

Tako seveda na začetku leta 1989 ni nihče predvideval dogodkov na Trgu nebeškega miru. Ali leta 2001 tragedije, ki jo je nato prinesel 9. september.

Tudi za leto 2013 torej ne obstaja steklena krogla z vsemi odgovori, a čeprav novoletne želje po navadi govorijo o tem, kako bo vse staro prešlo in se bo rodilo novo, je dejstvo, da se tudi 1. januarja še vedno nadaljujejo zgodbe, ki so bile aktualne že leto prej.

In prav sklicujoč se na eno leto ali manj staro preteklost so strokovnjaki za različna področja ocenili, kaj bi utegnilo čakati svet v letu 2013.

Nasilje v Siriji traja že več kot eno leto, v zadnjem času pa vstaja ljudstva s posnetki, kako uporniki obglavljajo kristjane, dobiva tudi novo, manj romantično podobo od tiste, ki je najprej razlagala, da gre za upor proti zlobnemu diktatorju.

Državi se očitno obeta islamizacija po vzoru Egipta, kjer je revolucija odnesla Hosnija Mubaraka, prinesla pa le malo demokracije in veliko več vpliva Muslimanske bratovščine.

Sredi vojne vihre seveda trpijo navadni državljani, Združeni narodi ocenjujejo, da jih okoli 4 milijone nujno potrebuje človekoljubno pomoč, tudi šotori ob turški meji, v katerih bivajo begunci, niso primerni za zimske razmere. Obstaja tudi nevarnost, da bo mesto Alep prizadela huda lakota, v begunskih taboriščih se širijo nalezljive bolezni, kot je na primer tuberkuloza.

Odposlanec ZN Lakhdar Brahimi pravi, da si diplomacija prizadeva za mirno tranzicijo oblasti. Analitiki ocenjujejo, da Asadov režim ne bo zdržal še eno leto, vprašanje pa seveda je, kaj bo Sircem prinesla nova oblast.

Napetost v Siriji sicer ni omejena le na to državo, ampak povzroča trenja v regiji, kjer želijo svoj prav uveljaviti Turčija, Katar, Saudska Arabija in Iran.

Iran bo še naprej grozil a atomsko bombo

In ko smo že ravno pri Iranu, državi, ki Asadov režim kot edina arabska zaveznica podpira s pošiljkami denarja, orožja in nasveti vojaških strokovnjakov ... Obeta se nam še kakšen spor zaradi iranskega jedrskega programa.

Rusija si prizadeva, da bi se nov krog pogovorov o tej temi začel že januarja, a Iran vztraja, da ne bo prenehal s pridobivanjem urana in trdi, da gre le za pridobivanje v miroljubne namene – med drugim za zdravljenje okoli milijona Irancev, ki so zboleli za rakom.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo pa pravi, da je količina iranskega urana že zdavnaj presegla vse civilne potrebe v državi, zato je edina logična razlaga pač ta, da v ne ravno miroljubni državi pač izdelujejo atomsko bombo.
Mirujejo tudi bilateralna pogajanja med Iranom in ZDA, ki grozijo z novimi sankcijami. Nekaj odgovorov za prihodnost bi sicer lahko prinesle iranske predsedniške volitve, ki bodo junija.

V Egiptu pa nič novega, bi lahko rekli. Velika pričakovanja protestnikov, ki so na trgu Tahrir odstavljali dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka, so se namreč jalovo končala.

Njegov naslednik iz vrst Muslimanske bratovščine Mohamed Mursi jim namreč ne prizanaša. Nova ustava je še bolj ozkogledna od prejšnje, islamska pravila imajo vse večjo veljavo.

S preostalim svetom ima Mursi zapleten odnos. ZDA ga potrebujejo kot mediatorja, ko gre za spor med Izraelci in Palestinci v Gazi, skrbi pa jih njegova protizahodna retorika in teptanje demokracije na domačih tleh. Mursi je med drugim zahteval izpustitev Omarja Abdela Rahmana, obsojenega za bombni napad na Svetovni trgovinski center leta 1993.

Pod njegovim vodstvom se v Egiptu tudi povečuje gospodarska kriza. Dogovora o nekaj manj kot pet milijonov dolarjev vrednem posojilu Mednarodnega denarnega sklada še kar ni, državne denarne rezerve bodo kmalu dosegle rekordno nizko raven, prihodki od turizma pa so le še tretjina prihodkov iz časov, preden so leta 2011 v državi izbruhnili protirežimski protesti. Egiptovska kriza bi se v letu 2013 tako lahko iz politične, sprevrgla predvsem v ekonomsko.

Nič miru za Libijo

Tudi Libijcem Gadafijev odhod ni prinesel ne miru ne blagostanja. Takšne in drugačne ekstremne skupine v državi so se dokopale do Gadafijevih zalog orožja, vladi ne uspeva vzpostaviti prave oblasti v državi.

Poznavalci razmer ocenjujejo, da bo Libija postala država, kjer se bodo predvsem urili novi skrajneži, ki predstavljajo nevarnost celotni regiji pa tudi svetu. Manevrskega prostora bodo imeli ob šibki vladi in še slabšem varnostnem sistemu veliko.

Med drugim se je v Maliju že uveljavila skrajna skupina Ansar Dine, ki je vladne sile že izrinila iz območja, velikega kot kakšna manjša evropska država, in uveljavila najstrožjo obliko šeriatskega prava.

Obstajajo sicer ideje, da bi domači vojski tam na pomoč priskočile mednarodne sile, a to se menda ne bo zgodilo pred koncem leta 2013.

Kritično leto za Afganistan

Težave s skrajneži imajo tudi v Afganistanu, kjer se v letu 2013 obeta tranzicija oblasti. Ta bo še posebej kritična za afganistanske varnostne sile, ki bodo ostale brez večine tuje vojaške pomoči v državi.

Kritiki tudi menijo, da ni dobro, da se je natančen datum umika mednarodnih sil obešal na veliki zvon. To je namreč po njihovem mnenju talibanom le povedalo, kako dolgo še morajo zdržati, preden bodo imeli velika puščavska področja spet le zase in za kovanje po navadi ne ravno miroljubnih načrtov. Je pa precej verjetno, da bodo ZDA v obliki posebnih operativnih enot v državi ostale vsaj delno prisotne tudi po letu 2014.

Veliko vprašanje pa je odprto tudi na diplomatskem področju, kjer se mnogi sprašujejo, ali bodo manj skrajni talibani pripravljeni sesti za pogajalsko mizo, in kakšno vlogo bo v zgodbi odigral Pakistan, ki ima na talibansko vodstvo precejšen vpliv.

Kim Jong Un z novo (jedrsko) igračko?

Oči mednarodne javnosti naj bi se v letu 2013 ukvarjale tudi s Severno Korejo, kjer za zdaj kaže, da je Kim Jong Un v očeh domače javnosti dostojno nasledil svojega očeta Kim Jong Ila in se mu torej oblast ne maje, kot so mnogi predvidevali, preden je stopil v očetove čevlje.

So pa analize satelitskih posnetkov pokazale, da na območjih, kjer so v preteklosti Severni Korejci gradili atomsko orožje, še naprej poteka 'neka' aktivnost.

Država je jedrsko orožje že testirala leta 2006 in 2009, strokovnjaki se zato sprašujejo, ali bo kakšen test v letošnjem letu naročil tudi Un, ki v skladu z družinsko tradicijo južni sosedi prav tako redno grozi z vojno, navdušen ni bil niti nad skupno vojaško vajo ZDA in Južne Koreje.

Vojna med Kitajsko in Japonsko?

Več strokovnjakov, med njimi tudi avstralski obramboslovec Hugh White, se sprašuje, kaj bo prinesel spor med Kitajsko in Japonsko. Vsaj uradno je jabolko spora nenaseljeno kamnito otočje, ki naj bi skrivalo nekaj nafte in zemeljskega plina. Japonci ga imenujejo Senkaku, Kitajci Djaoju. Neuradno pa otočje pomeni vzpostavljanje novih razmerij moči v regiji.

Vse od začetka spora državi druga drugi razkazujeta (vojaške) mišice. Polet kitajskih letal (pre)blizu Japonske se je zgodil le malo potem, ko je japonska dobila novo vlado. Zdaj pa so Kitajci na območje poslali še svojo najmočnejšo bojno ladjo.

White je prepričan, da je to uvod v vojno, v katero bosta državi potegnili še ZDA. Gre za oblast v Pacifiku, kjer Kitajska izziva ZDA, meni White in opozarja, da je ameriški predsednik Barack Obama Pentagon že pozval, naj pripravi načrt, kako zavarovati ameriške interese, če bo Kitajska še naprej širila vpliv v Pacifiku, kjer so do zdaj kraljevale ZDA.

Otočje Senkaku namreč ni edino, ki ga Kitajci želijo na zemljevidu označiti kot svoj teritorij. V Južnem kitajskem morju Peking zahteva nadzor nad širokim območjem od otoka Hajnan pa vse do Singapurja. Zato je na mizi več odprtih ozemeljskih sporov z državami, kot so Brunej, Malezija, Filipini, Tajvan in Vietnam. Marsikoga v regiji pa moti, da Kitajska gospodarski vzpon enači z vodilno politično močjo v regiji.

V odgovor na kitajske ozemeljske težnje so ZDA za zdaj povečale vojaško prisotnost na tem območju in opravile več skupnih vojaških vaj z vojskami držav zaveznic, ki jim Kitajska v Južnem kitajskem morju povzroča težave.

White je sicer prepričan, da za začetek vojne najbrž ne bi bilo treba veliko, precej dlje pa bi trajalo, da bi se vojna, v kateri bi katera od treh držav le težko zmagala, končala. Bi pa imela hude politične in gospodarske posledice.

Na drugi strani pa nekateri strokovnjaki menijo, da dlje od groženj ne bo šlo, saj je za obe državi preprosto preveč na kocki. Za Japonsko Kitajska predstavlja kritični trg, čeprav so japonske investicije na Kitajskem lani padle za četrtino. Vojna bi Japonsko potegnila v recesijo, kar pa ne bi bilo dobro, še posebej, ker se lahko država "pohvali" z 240-odstotno zadolženostjo, v tem pogledu torej prekaša celo Grčijo.

A tudi Kitajcem ne gre več tako dobro kot še pred kakšnim letom. Kriza v Evropi je upočasnila gospodarsko rast v Indiji in Braziliji, tudi na Kitajskem in v ZDA pa je ta le komaj pozitivna.
Američani se te dni prerekajo o fiskalnem prepadu, če se politiki ne bodo dogovorili, pa se državi obeta nova recesija, brezposelnost višja od 9 odstotkov, višji davki pa bi oklestili povpraševanje in še poglobili krizo.

Poleg tega je bonitetna hiša Moody's že septembra zagrozila, da bo po novem letu znižala bonitetno oceno ZDA, če do takrat ne bodo sprejete jasne smernice, ki bodo nakazovale stabilizacijo zadolženosti in gospodarsko rast.
Če se bodo politiki le sporazumeli in se fiskalni prepad ne bo zgodil, pa se ZDA letos obeta okoli 2-odstotna gospodarska rast.

Potem pa je tukaj še Kitajska, ki se prav tako ohlaja, zato letošnje leto naj ne bi prinašalo tako stabilne rasti. Bi pa naj s krepitvijo srednjega razreda rasla kitajska domača poraba.

Čeprav nihče ne pričakuje, da bo novo leto Evropi prineslo nov razcvet, pa naj bi bile vsaj težave nekoliko manjše. Pritisk trgov na države PIIGS se je po zaslugi sprejetih reform, reševalnega mehanizma za evro, uvedbo enotnega bančnega nadzora in napovedane fiskalne unije občutno zmanjšal.
Bi pa za kakšen pretres lahko poskrbele volitve. Nemške bodo zagotovo vplivale na še bolj previdne poteze nemške kanclerke Angele Merkel, ki pa ji na domačem parketu za zdaj kaže dokaj dobro.

Zato bi za finančne trge lahko bile bolj pomembne volitve v Italiji. Monti se bo spopadel z Berlusconijem, ki ima očitno neskončno število političnih življenj, retorika, ki obljublja odpravo varčevanja, ki duši državo, pa je sodeč po anketah javnega mnenja Italijanom trenutno zelo všeč.

V Grčiji je medtem tudi letos mogoče pričakovati socialne nemire zaradi strogega varčevanja, čeprav ne zelo verjeten, pa je še vedno mogoč tudi izstop Grčije iz evroobmočja.

Pripravite se na vidne posledice podnebnih sprememb

Znanstveniki menijo, da je hurikan Sandy, ki je lani prizadel ZDA in se vpisal na drugo mesto med najbolj uničujočimi hurikani v zgodovini, le eden zadnjih pokazateljev, da bo narava vse bolj besna.

Podobne so tudi napovedi za Evropo, ki tudi Sloveniji v prihodnjih letih napovedujejo vse hujše suše pa tudi hude poplave na poplavnih območjih.

Profesor z univerze Princeton Michael Oppenheimer meni, da podnebne spremembe pomenijo, da bomo ekstremnim vremenskim pojavom, ki smo jim bili doslej priča na deset let, priča vsako leto.

Podnebne spremembe pa bodo terjale tudi prilagoditve pridelave hrane, saj bo zaradi vse višjih temperatur pridelava možna na območjih, kjer doslej ni bilo tako, medtem ko se bodo nekatera območja južne Evrope soočala s hudim pomanjkanjem vode in sušami, ki bodo onemogočile kmetijstvo, še svarijo strokovnjaki.

Obeta se nam kiber vojna?

Bo tudi leto 2013 postreglo z nevarnostmi, poimenovanimi Flame, Gauss in Shamoon? To so bili namreč najbolj uničujoči računalniški virusi leta 2012. Gauss je na Bližnjem vzhodu kradel podatke o bančnih računih, Shamoon pa je na primer v onesposobil 30.000 računalnikov saudske naftne družbe Aramco.

Družbe za varnost spleta in računalniških sistemov predvidevajo, da bi utegnilo leto 2013 postreči še s čim bolj uničujočim, ameriški obrambni sekretar Leon Panetta pa meni, da bi lahko napadi na računalniške sisteme povzročili več škode kot teroristični napadi 11. septembra. "Spletne kriminalce poleg informacij o bančnih računih in industrijskih izumih zanimajo predvsem podatki o kemičnih tovarnah, vodnih virih in zajetjih ter elektrarnah," je pojasnil.