Kot je sporočil talibanski diplomat v tadžikistanski prestolnici Dušanbe, so talibani, ki ostajajo v Kunduzu, zavrnili ponujeno delno amnestijo in hkrati napovedali, da se bodo borili do "zadnjega naboja". Severno zavezništvo, ki je s pomočjo ameriških letalskih sil obkolilo od 3000 do 30.000 talibanskih borcev v Kunduzu, je talibane v mestu že v petek pozvalo k predaji, v nasprotnem primeru pa bodo izvedli splošno ofenzivo na mesto. Padec mesta je le še vprašanje časa, vendar so talibanskin bojevniki, ki so v mestu, najbolje izurjeni in imajo najboljše orožje, kar ga premore talibanska vojska.
V bližini Kabula se je o padcu Konduza s predstavniki Severnega zavezništva pogovarjal poveljnik ameriške operacije v Afganistanu general Franks. To je bil prvi obisk kakšnega ameriškega poveljnika v Afganistanu po začetku napadov sedmega oktobra.
Tiskovni predstavnik mule Omarja, Sajed Tajed Aga, je zavrnil poročila, da so paštunski voditelji v okolici Kandaharja navezali stike s talibani, da bi lahko prevzeli nadzor nad mestom. Mula Omar je še vedno v mestu in ne namerava oditi, je dejal Aga. Zavrnil je tudi udeležbo talibanov na načrtovani vseafganistanski konferenci v Nemčiji. "Nikoli se ne bomo udeležili džirge (zbora plemenskih vodij) ali konference izven Afganistana," je pojasnil. Agha je še dejal, da talibani upajo, da bo Alah uničil Ameriko. Aga je še dejal, da talibani ne vedo, kje se skriva Osama bin Laden, ker z njim nimajo stikov.
Zadnji tedni Osame bin Ladna
Glavnega osumljenca za teroristične napade na ZDA in njegove tesne sodelavce v Afganistanu že išče 300 in 500 pripadnikov ameriških in britanskih posebnih enot. Američani pa Afganistancem za informacijo o bin Ladnu ponujajo do 25 milijonov.
Po pisanju savdskega dnevnika Al Vatan pa je bin Laden svoje bližnje prosil, naj ga ubijejo, če ga bodo ujeli ameriški vojaki ali pripadniki Severnega zavezništva. Bin Laden naj bi po poročanju savdskega časnika tudi posnel video kaseto, ki bi jo predvajali po njegovi smrti, na posnetku pa poziva k nadaljevanju napadov na ameriške cilje po celem svetu. Bin Laden je obvestil ljudi, ki mu stojijo ob strani, da živi zadnje tedne svojega življenja.
Ameriška obveščevalna služba CIA domneva, da bosta Bin Laden in njegova organizacija Al Kaida kmalu spet udarila. Najverjetneje v Združenih državah, obstaja pa tudi možnost, da bo njihova naslednja tarča papež Janez Pavel II. Nove civilne žrtve Po poročanju AIP naj bi v napadih na Kandahar na jugu države umrla najmanj dva civilista, osem pa je bilo ranjenih. V neposredni bližini predsedniške palače v afganistanski prestolnici Kabul pa je odjeknila močna eksplozija. Šlo naj bi za nesrečo, ko je vojak po pomoti sprožil raketo. Ranjena sta dva dečka, ki sta v bližini nabirala drva. Palačo so pred tednom dni zavzele sile Severnega zavezništva. Powell pozval k pomoči Afganistancem
Ameriški državni sekretar Colin Powell je po sestanku s predstavniki 21 držav, EU in agencij Združenih narodov v Washingtonu dejal, da je treba čimprej organizirati pomoč Afganistancem, ki potrebujejo hrano, obleke, stanovanje in izobraževanje. Powellovemu pozivu se je pridružil tudi nemški zunanji minister Joschka Fischer, ki je poudaril pomen hitrega humanitarnega ukrepanja. Stroški humanitarne pomoči Afganistanu so še velika neznanka, vendar bi naj po ocenah ZN znašali najmanj okrog 6 milijard dolarjev. Že konec novembra se bodo v Pakistanu sestali predstavniki Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, ki naj bi se dogovorili o najboljših načinih za pomoč državi s 25 milijoni prebivalci, ki so zadnjih 20 let živeli v vojni.
Po trditvah predstavnikov State Departmenta naj bi imela mednarodna skupnost na voljo dovolj hrane, da zagotovi preživetje Afganistancev med prihajajočo zimo. Hkrati pa naj bi izvajali tudi druge projekte, kot je izgradnja stanovanj, cest in pomoč kmetijstvu. ZDA so Afganistanu od začetka vojne namenile 320 milijonov dolarjev, Powell je poudaril, da ne ve, koliko naj bi stal celoten projekt pomoči. Finančni minister ZDA Paul O'Neill pa je obljubil, da bodo ZDA dokazale učinkovitost pri obnovi.
Kritične razmere v begunskih centrih
Humanitarni delavci poročajo, da so razmere v begunskih centrih v Afganistanu nevzdržne. Vode je vedno manj, primanjkuje pa tudi zdravil. Zaradi zime in higienske situacije je vedno več bolnih otrok. Begunci so pa vsakodnevne žrtve talibanskega nasilja. Humanitarni delavci so prepričani, da je treba več tisoč ljudi v najkrajšem možnem času preseliti v urejene begunske prostore na varno pakistansko stran meje.
Zadnja pošiljka je z enotedensko zamudo prispela v prestolnico Kabul. 125 ton pomoči v hrani je z nekajdnevno zamudo krenilo tudi iz Irana v mesto Herat na zahodu države. Približno 200 beguncev v tamkajšnjem centru jo težko pričakuje. Gre za pomoč Združenih narodov in pomoč različnih islamskih organizacij iz sosednjega Pakistana. Po podatkih Združenih narodov v Afganistanu skoraj milijonu in pol ljudi grozi smrt zaradi lakote, okoli šest milijonov pa jih je odvisnih od mednarodne pomoči. Med njimi so tudi prebivalci Kabula.
Neznanci so oropali prostore Združenih narodov in nevladnih organizacij v mestu Džalalabad na vzhodu Afganistana. Združeni narodi v mestu Mazar-i-Šarif, ki je pod nadzorom Severnega zavezništva, so po številnih ropih v minulih tednih ostali brez vozil in druge opreme.
Umor novinarjev s političnim ozadjem
Umor štirih novinarjev v Afganistanu naj bi imel politično ozadje. Odločilno naj bi bilo prav to, da je šlo za novinarje. Policija Rabbanijeve vlade krivi za dejanje enega najbolj krvoločnih paštunskih voditeljev, ki je s tem želel pokazati zahodu, da greši, ker podpira severno zavezništvo. Novinarje so njegovi pajdaši najprej pretepli, nato pa ustrelili v hrbet.
V Bonnu o prihodnosti Afganistana
Različne afganistanske etnične skupine bodo na pobudo Združenih narodov poslale svoje predstavnike na srečanje, ki bo v ponedeljek v Petersbergu pri Bonnu, kjer bodo govorili o politični prihodnosti Afganistana. Pred tem se je govorilo o Berlinu. Na konferenci bodo predstavniki Severnega zavezništva in delegacija nekdanjega afganistanskega kralja Mohameda Zaherja Šaha. Konference se bodo udeležili tudi predstavniki etnične skupine Paštunov pod vodstvom Hamida Karzaja, ki nasprotuje talibanskemu režimu. Če se vodja Paštunov Karzaj zaradi svoje vloge med boji v Afganistanu ne bo mogel osebno udeležiti konference, bodo v ponedeljek v Berlinu njegovi predstavniki.
Severno zavezništvo zatrjuje, da je pripravljeno na novo politiko, osnovano na demokratični vladi, čeprav situacija kaže na moč in prevlado zavezniških sil. Ljudstvo pa je prepričano, da lahko Afganistanu prinese mir in blagostanje le kralj.
V novi vladi bodo tudi ženske
Nekdanji afganistanski kralj Mohamed Zaher Šah razmišlja, da bi v delegacijo imenoval tudi žensko. Vključitev ženske v pogovore o prihodnosti Afganistana naj bi bila dokaz, da želi vsaj nekdanji kralj obnoviti nekatere pravice afganistanskih žensk. Severno zavezništvo je s preklicem talibanske uredbe afganistanskim ženskam dovolilo, da se zaposlijo. Kljub zagotovilom Severnega zavezništva, da jim bodo dovolili delati, je skupina protestirala pred predstavništvom Združenih narodov v Kabulu. Slednji sicer ženske nameravajo zaposlovati tudi pri humanitarnih aktivnostih.
