Charles Taylor je dejal, da bo do predaje oblasti prišlo na skupnem zasedanju liberijskega kongresa. "V ponedeljek, 11. avgusta bom odstopil, takrat bo lahko prisegel nov voditelj," je Taylor povedal po srečanju z visokimi predstavniki ECOWAS. Taylor ob tem ni želel povedati, kdaj bo zapustil državo, kar je v preteklosti večkrat napovedal. Zaenkrat ni znano, komu bo Taylor predal oblast, v preteklosti pa je omenjal predsednika parlamenta in podpredsednika.
S Taylorjem so se sestanka s predstavniki zahodnoafriških sil udeležili tudi minister za obrambo, svetovalec za državno varnost in liberijski podpredsednik. Delegacijo zahodnoafriških držav so sestavljali zunanji minister Gane, obrambni minister Toga, nigerijski minister za integracije in posebni odposlanec Zahodnoafriške gospodarske skupnosti (ECOWAS).
V bližini ključnega mosta v liberijski prestolnici Monrovii pa so izbruhnili siloviti spopadi med vladnimi enotami in uporniki.
VS odobril napotitev mirovnih sil v Liberijo
Varnostni svet ZN je v petek sprejel resolucijo o ustanovitvi mednarodnih mirovnih sil za Liberijo, ki so jo predlagale ZDA. Voditelji zahodno afriških držav zahtevajo, da liberijski predsednik Charles Taylor zapusti državo v roku treh dni po prihodu 1500 nigerijskih vojakov v to afriško državo.
Resolucija je osnova za napotitev zahodnoafriških sil v Liberijo, kot tudi za sodelovanje ZDA v mirovni operaciji. Nigerijske mirovne enote bodo v Liberijo prispele v ponedeljek, v začetku oktobru pa naj bi jih nadomestile mednarodne sile.
Pred odločitvijo VS ZN so se odposlanci Zahodnoafriške unije v Monrovii skušali srečati z liberijskim predsednikom Charlesom Taylorjem, vendar naj bi bil ta v drugem največjem mestu Buchanan, kjer naj bi skušal organizirati ponovni prevzem mesta, saj je to od torka v rokah upornikov.
Generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je VS ves čas pozival, naj hitro ukrepa, je bil ob sprejetju resolucije zadovoljen. "Upam, da to pomeni novo politično voljo, voljo, ki je manjkala v mednarodni skupnosti," je dejal Annan.
Za resolucijo 1497 je glasovalo 12 držav članic VS, tri pa so se vzdržale. Nemčija, Francija in Mehika so nasprotovale klavzuli, ki jo vsebuje resolucija, o izvzetju ameriških državljanov od pregona pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC).
