Tek na '10.000 metrov' se nadaljuje

Varnostni svet ZN na torkovem zasedanju po pričakovanju ni sprejel nobene formalne odločitve o prihodnjem statusu Kosova in je po besedah diplomatov na ZN ne bo še nekaj tednov. Kot poročajo diplomatski viri, raste soglasje za ruski predlog, da se na Kosovo in v Beograd pošlje misija VS ZN, do naslednjega formalnega zasedanja VS ZN o Kosovu pa ne bo prišlo še najmanj mesec dni. Najprej naj bi se 9. aprila na to temo sestala kontaktna skupina za Kosovo.

Prva razprava VS ZN o končnem statusu Kosova je potekala v več fazah. Najprej so potekale razprave glede same oblike zasedanja oziroma o tem, kdo lahko na njemu nastopi in kdo ne. Srbija je s pomočjo svoje zaveznice Rusije dosegla, da je srbski premier Vojislav Koštunica lahko nastopil, kosovski predsednik Fatmir Sejdiu pa ne, zato je njegov že pripravljeni govor v celoti prebral vodja misije ZN na Kosovu (UNMIK) Joachim Rücker. Na zasedanju za zaprtimi vrati je sicer svoj predlog na kratko predstavil tudi posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN Martti Ahtisaari, ki se je pozneje ločeno sestal še s članicami VS ZN.

Posebno neformalno zasedanje članic VS ZN je bilo pripravljeno tudi za Sejdiua, vendar pa je trajalo le kakšno minuto, saj se ga nekatere članice sploh niso hotele udeležiti. ZDA, ki sicer podpirajo neodvisno Kosovo, niso vztrajale pri uradnem nastopu kosovskega predsednika, saj se je ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin že pred tem pritožil, da so predstavnikom kosovskih Albancev sploh izdali vizume za pot v New York. Čurkin je ob tem opozoril, da je Rusija v preteklosti zahtevala vizume za predstavnike Abhazije, ki se želi odcepiti od Gruzije, vendar jim ZDA želje niso uslišale.

Rusija zavlačuje z odločanjem

Srbiji in Rusiji je tako vsaj za nekaj časa uspelo preložiti odločanje o statusu Kosova v VS ZN, kjer so se oblikovale tri neformalne skupine držav. Na eni strani so ZDA s članicami Evropske unije, vmes je nekaj neodločenih držav, na stran Srbije pa se poleg Rusije nagibajo še Južna Afrika, Kitajska in deloma tudi Indonezija. Medtem ko iz slovaške Bratislave prihajajo odločne izjave proti neodvisnosti Kosova, pa tega od predstavnikov Slovaške v ZN ni slišati. Pomembno je sicer tudi to, da Rusija doslej še ni nedvoumno zavrgla Ahtisaarijevega načrta o mednarodno nadzorovani neodvisnosti Kosova.

Francoski veleposlanik pri ZN Jean Marc de la Sabliere je novinarjem že pred zasedanjem VS ZN dejal, da so očitni poskusi Rusije, da zavlačuje z odločanjem, lahko nevarni in da je na kocki stabilnost Evrope. Urejanje statusa Kosova je Francoz opredelil kot zadnje dejanje procesa razpada nekdanje Jugoslavije in nikakor ne more predstavljati presedana za druge regije po svetu. Srbski premier Koštunica je novinarjem sicer govoril ravno nasprotno in je poudaril, da je edina možna rešitev za Kosovo široka avtonomija, ki ne bo predstavljala nevarnega presedana.

Koštunica je tudi v govoru pred VS ZN zavrnil neodvisnost Kosova in predlagal visoko stopnjo avtonomije v okviru meja Srbije. Ahtisaarijev predlog je označil kot enostranski in predlagal, da se imenuje novi pogajalec. Ahtisaari in generalni sekretar ZN Ban Ki Mun sicer menita, da nova pogajanja ne bi prinesla drugačnega izida, kot pa 15 mesecev neuspešnih pogajanj med Beogradom in Prištino na Dunaju, ki jih je vodil Ahtisaari.

Posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN je sicer torkovo zasedanje primerjal s tekom na 10.000 metrov in dodal, da ne bo popustil, dokler za Kosovo ne najdejo rešitve. "Pomembno je, da VS čimprej najde rešitev, saj bi zavlačevanje lahko imelo negativne posledice," je dejal Ahtisaari.

Ne glede na to je Koštunica poudaril, da bi predstavljalo priznanje neodvisnosti Kosova kršitev Ustanovne listine ZN, ki med drugim govori tudi o spoštovanju ozemeljske celovitosti in suverenosti držav.

Bo VS predlog zavrnil?

Koštunica je bil po zasedanju prepričan, da bo VS ZN zavrnil Ahtisaarijev predlog. Tudi ruski veleposlanik pri ZN Čurkin je menil, da Ahtisaarijev načrt podpirajo le tri ali štiri članice VS ZN.

Glede ruskega predloga, da bi na Kosovo in v Beograd poslali posebno misijo VS ZN, da bi ugotovila stanje na terenu, je Ahtisaari opozoril, da je vodja misije ZN na Kosovu (UNMIK) Rücker o stanju že večkrat poročal in da ne bi bilo slabo, če bi ta poročila natančno brali. "Mislim, da je bolje, da se čim prej sprejme resolucija VS ZN. Nihče ne bi smel gojiti iluzije, da (na Kosovu) ne bo nasilja, če se bo (z ureditvijo statusa) zavlačevalo," je še dejal Ahtisaari.

Tudi predsednik Kosova Sejdiu je VS ZN pozval, naj čim prej sprejme Ahtisaarijev načrt, saj bi bilo odlaganje po njegovih besedah kontraproduktivno. Sejdiu je zavrnil tudi možnost nadaljevanja pogajanj s Srbijo. Pričakovanje, da bodo članice VS ZN čim prej sprejele ustrezno resolucijo in uresničile Ahtisaarijev predlog, je sicer v torek izrazil tudi kosovski premier Agim Ceku. Veleposlanik ZDA pri ZN Alejandro Wolff pa je menil, da je Ahtisaarijev načrt edina realna opcija za Kosovo.

Ruski predstavnik Čurkin je po drugi strani ostro nastopil proti postavljanju rokov za odločitev o statusu. Rusija se zavzema za nadaljevanje pogajanj, je poudaril, saj ima Ahtisaarijev predlog to "napako", da ga ena izmed vpletenih strani ne sprejema. S tem je Rusija privzela srbsko stališče, da je treba nadaljevati pogajanja ter pri tem upoštevati ozemeljsko integriteto Srbije.

Predsedujoči VS ZN, britanski veleposlanik Emyr Jones Parry, pa je izjave Koštunice zavrnil, češ da so namigovanja, da je bil predlog zavrnjen ali da se išče novi posebni odposlanec, popolnoma zmotna. Nadzorovana neodvisnost Kosova ima v VS ZN "znatno podporo", naj bi še dejal Parry. Sicer pa tudi Parry ne pričakuje hitre odločitve o statusu Kosova. Kot je povedal, bo VS ZN v prihodnjih dneh odločil, ali bi na Kosovo in v Beograd poslal posebno misijo, kontaktna skupina za Kosovo pa bo verjetno še ta mesec pričela razpravo o resoluciji o statusu pokrajine.