Teror v Banjaluki: Policija snema, preganja in prijema mirne državljane

Banjaluka vse od smrti Davida Dragičevića ni več mesto, kakršno je bila. Čeprav sta starša, ki si po več kot letu dni še vedno prizadevata, da bi bilo pravici zadoščeno in bi njegovi morilci odgovarjali za svoja dejanja, izkopala njegove ostanke in jih prenesla v Avstrijo, da bi tam v miru počival, je v mestu ostala globoka sled za njim. To pa izjemno moti policijo.

Člani skupine Pravda za Davida (Pravica za Davida) v skupini na Facebooku dnevno objavljajo fotografije in posnetke terorja, ki ga s strani policije še naprej doživljajo državljani. Kot da ni dovolj, da so specialne enote decembra lani na silo odstranile ljude s Trga Krajine in jih pri tem brutalno pretepale, nato pa so oblasti prepovedale vsa javna zborovanja, se policisti po mestu zdaj sprehajajo s kamero in preganjajo povsem mirne ljudi, ki posedajo v parku ali se pogovarjajo na ulicah.
Če slučajno naletijo na večjo skupino ljudi, jim ukažejo, naj se razidejo, češ da zborovanja niso prijavili.

"Geto Banjaluka!", "Terorju ni konca!", "Lukačeva (minister za notranje zadeve Republike Srbske, op. a.) hunta okupirala središče mesta!", "Ne dovoli jim posedanja v parku, mlati in aretira mirne prebivalce!", "Policija dnevno drži središče Banjaluke pod nadzorom!" in "Lukačeva hunta ne preneha terorizirati meščanov, legitimirajo vse, za katere se jim zdi, da bi lahko bili člani skupine PZD!" je le nekaj naslovov na blogu raziskovalnega novinarja Slobodana Vaskovića, ki te besede dnevno opremlja s fotografijami in posnetki v dokaz.

Ker se ni hotel identificirati, so ga podrli na tla, vklenili in strpali v marico

66-letni Bruno Batinić je v Banjaluko prišel iz Švedske in s soprogo Snježano odšel na sprehod. V parku blizu cerkve Kristusa odrešenika sta stala in se pogovarjala s članom skupine Pravda za Davida Ozrenom Perduvom. To je bil dovolj velik razlog za policijo, da je pristopila do njih in jih legitimirala. Bruno ni želel povedati svojega imena in priimka, policiste je prosil, naj mu pojasnijo, zakaj bi moral pokazati svoj osebni dokument. V odgovor ni dobil besed, pač pa nasilno reakcijo: njega in Snježano je v trenutku obkolilo šest policistov, podrli so ga na tla, ga vklenili in strpali v marico.

Ljudje, ki so spremljali prizor, so se zgražali. Policiste so pozivali, naj prenehajo, saj za njihova agresivna dejanja ni bilo potrebe. "Sram naj vas bo! Kaj počnete, pustite človeka pri miru, nič vam ni naredil!" so jih grajali, policisti pa so njihove pozive ignorirali.

Perduv je dogajanje komentiral s kratkimi, a pomenljivimi besedami: "To je nadaljevanje grozljivke!" Snježana pa je dejala, da se bo po pomoč obrnila na švedsko veleposlaništvo v BiH, saj imata oba švedsko državljanstvo.

Brunov primer je žal le eden od mnogih.

Snemanje ljudi kot način ustrahovanja

Policisti so si omislili celo snemalca, ki se sprehaja z njimi po mestu in snema ljudi. Nekateri se odzovejo tako, da ga s telefoni snemajo nazaj.

"To je način ustrahovanja in mehke represije," pojasnjuje Dejan Lučka, pravnik in izvršni direktor banjaluškega centra za človekove pravice. "Če se izkaže, da so policisti s snemanjem prekoračili svoja pooblastila oz. če notranje ministrstvo ne more utemeljiti ukrepov, s katerimi so postopali, je to lahko razlog za kazensko ovadbo. Snemanje je vedno občutljiva stvar, še posebej, če ga izvajajo uradne osebe. Vedno mora biti izvajano v skladu z zakonom in tako, da spoštuje pravice posameznikov," je povedal za Srpskainfo.

V skladu z Zakonom o policiji in notranjih zadevah ima policija pravico, da snema na javnih mestih zaradi preprečevanja kaznivih dejanj ali kršenja javnega redu in mira. Vprašanje pa je, še dodaja Lučka, na kakšen način to delajo, ali jim je to kdo naročil ali postopajo samoiniciativno, ali zavestno snemajo določene posameznike in skupine, in na podlagi česa to počnejo, če ne obstaja nevarnost za rušenje reda in miru. Vprašanje je tudi, ali policijska kamera deluje samo na javnih mestih ali vdira tudi v zasebne prostore določenih ljudi.

"Še dodatno je vprašanje, kaj se potem s temi posnetki dogaja, kje se hranijo, kdo ima dostop do tega materiala in kako se skrbi za zasebnost posnetih ljudi. Takšno postopanje policije lahko vpliva na izražanje ljudi, na svobodo njihovega zbiranja, saj jim na mehek način sporočajo, da jih spremljajo in da imajo njihove posnetke. Za kaj vse jih uporabljajo ..,. o tem pa lahko samo ugibamo," je zaključil.