Te okužbe in trije smrtni primeri so bili prvi v Evropi. Doslej je virus H5N1 terjal smrtne žrtve le v jugovzhodni Aziji in na Kitajskem - od leta 2003 dalje je umrlo okrog 80 ljudi, še enkrat toliko pa se jih je okužilo. V Evropi je sicer ptičjo gripo najnevarnejše vrste, sicer le med perutnino, zabeležila še Romunija.
"Prvi testi so pokazali, da nimamo opravka s ptičjo gripo," je povedal belgijski minister za zdravje Rudy Demotte.
Predtem je ministrstvo sporočilo, da je bil v eno od bruseljskih bolnišnic v petek sprejet bolnik, ki je kazal simptome gripe. Šlo naj bi za novinarja turškega rodu, ki se je v Bruselj, kjer živi, vrnil pred dvema dnevoma iz Turčije, od koder je poročal prav o krizi s ptičjo gripo.
Ker je bolnik obiskal dele Turčije, ki se spopadajo tako z izbruhi ptičje gripe pri perutnini kot tudi s primeri okužbe pri ljudeh, je bolnišnica presodila, da ga je treba opazovati, o tem pa obvestila tudi belgijske oblasti.
V bolnišnici so bolniku vzeli kri, da bi preverili, ali je resnično okužen z virusom ptičje gripe in če gre morda za njen najnevarnejši sev, to je H5N1.
Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka
Po do zdaj dostopnih podatkih ptičja gripa s človeka na človeka ni prenosljiva, temveč se ljudje lahko z virusom okužijo le v tesnem neposrednem stiku z bolno perutnino. Primera te pa Evropska unija ne beleži.