Različni pogledi na predlagano reformo sveta
Zunanji ministri EU so pod drobnogled vzeli predloge, ki jih je za reformo ministrskega sveta, tudi v luči širitve unije, pripravilo špansko predsedstvo v sodelovanju z generalnim sekretarjem sveta Javierjem Solano in državami članicami. Kot so povedali diplomatski viri, so ideje, ki naj bi zagotovile večjo učinkovitost sveta, sprejete "s simpatijo", soglasja o vseh predlaganih rešitvah pa ni bilo.
Za eno spornejših se je pokazala ideja, da bi lahko Evropski svet, torej voditelji na vrhu, sprejemal politične odločitve, tudi s kvalificirano večino, če to dovoljuje pogodba o EU. Po navedbah diplomatskih virov pa tudi nekatere druge rešitve potrebujejo "dodatna pojasnila in obdelavo".
Špansko predsedstvo v dokumentu, ki bo podlaga za razpravo v Sevilli, med drugim predlaga ločitev sveta za splošne zadeve, na katerem se najmanj enkrat mesečno sestajajo zunanji ministri, na dva sveta, na splošno pa bi zmanjšalo število svetov iz 16 na okvirno deset. V sistemu predsedstva podpira prehod iz individualnega na kolektivno vodenje unije ter predlaga več kratkoročnih sprememb, ki bi okrepile kontinuiteto posameznih zaporednih predsedovanj.
O novih kandidatkah in Cipru
Špansko predsedstvo posebno pozornost namenja Romuniji in Bolgarijiu, ob tem pa predlaga, naj unija do konca leta sprejme natančen urnik in prenovljeno predpristopno strategijo za vse kandidatke, ki jim pogajanj ne bo uspelo končati do konca letošnjega leta. Glede Cipra je znova izražena želja unije po sprejemu združenega otoka, spodbuda je namenjena tudi Turčiji. Vse kandidatke in tudi države članice pa špansko predsedstvo še poziva, naj izboljšajo svoje informacijske kampanje o širitvi unije.
Na dnevnem redu tudi Bližnji vzhod
Zunanji ministri bodo dopolnili skupno listo terorističnih organizacij in posameznikov; nanjo naj bi uvrstili eno od militantnih kril palestinskega gibanja Fatah, ljudsko fronto za osvoboditev Palestine in palestinsko osvobodilno fronto.
Na dnevnem redu so tudi razmere na Bližnjem vzhodu, napetost med Indijo in Pakistanom, stanje v Afganistanu ter odnosi z Balkanom. Ministri naj bi Evropski komisiji podelili tudi več pogajalskih mandatov, med drugim za začetek pogajanj o trgovinskem sporazumu z Iranom.
Brez soglasja o priseljevanju
Zunanji ministri Evropske unije na današnjem zasedanju niso dosegli soglasja o načelih za sodelovanje s tretjimi državami v boju proti nezakonitemu priseljevanju. Stališča držav so najbolj razdeljena glede sankcij za države, ki na sodelovanje ne bi bile pripravljene: večina se sicer strinja, da bi EU s tretjo državo, od koder imigranti izvirajo ali pa prek nje potujejo, v primeru nesodelovanja lahko začasno razveljavila sporazum o sodelovanju ali ji odtegnila pomoč, nekaj, med drugim Francija in Švedska, pa jih temu nasprotuje. Boj proti nezakonitemu priseljevanju bo sicer ena od osrednjih tem na vrhu EU v Sevilli konec tedna.
Sodelovanje v boju proti nezakoniti imigraciji EU sicer namerava oblikovati kot enega od pogojev za sodelovanje s tretjimi državami in ga kot obvezo že vnaša v vse sporazume o sodelovanju ali pridruževanju. Redna praksa naj bi postalo tudi sklepanje sporazumov o vračanju nezakonitih prebežnikov, ne glede na to, ali so to državljani tretje države ali pa so jo samo prečkali. Nekaj takih sporazumov, npr. s Hong Kongom in Sri Lanko, je EU že sklenila, pogaja pa se z Rusijo, Ukrajino, Macaom in Marokom. Evropska komisija sicer opozarja, da je dogovarjanje zelo težavno, ker želijo tretje države tudi določene koristi. V tej luči je Finska predlagala, naj se EU zaveže, da bo tudi sama sprejemala svoje državljane, ki bodo nezakonito bivali v tretjih državah. Druga težava je počasno uveljavljanje sporazumov: sporazum iz Cotonouja, ki ga ima EU sklenjenega s 77 državami afriške celine in govori tudi o sodelovanju v boju proti nezakonitemu priseljevanju, dve leti po podpisu še vedno ni stopil v veljavo.
