Predstavniki ameriške revije Time so svojo odločitev sporočili le dan potem, ko je sodnik na ameriškem okrožnem sodišču zagrozil njihovemu dopisniku iz Bele hiše Matthewu Cooperju in novinarki časnika New York Times Judith Miller z zaporno kaznijo, če ne bosta razkrila svojih virov.
Pričati bi morala v procesu pred veliko poroto, ki raziskuje, kako je prišlo v javnost ime agentke CIA Valerie Plame. Sumijo, da je njeno ime izdal eden od uslužbencev Bele hiše.
Tako Cooper kot Millerjeva sta zatrdila, da gresta raje v zapor, kot da razkrijeta svoj vir, pri čemer naj bi Cooper vztrajal kljub odločitvi svojih delodajalcev. Oba novinarja sta tudi prepričana, da ju ščiti ameriška ustava, ki jamči svobodo tiska. Prizivno sodišče je njun argument zavrnilo, vrhovno pa o tem noče odločati. Okrožno sodišče jima je zato v sredo dalo teden dni časa, da se odločita, ali bosta pričala.
Revija Time je pritisku popustila. "Upamo, da bo naša odločitev, da tožilcu predamo zahtevane zapiske, odpravila potrebo po pričanju Matta Cooperja in odstranila vsakršno opravičilo za njegovo priprtje," je v današnjem sporočilu za javnost pojasnil njen glavni urednik Norman Pearlstine. Obenem je poudaril, da je ameriško vrhovno sodišče z odločitvijo, da ne poda svoje ocene v tem primeru, "omejilo svobodo tiska na način, ki bo imel porazen učinek na naše delo in bi lahko ogrozil svoboden tok informacij, ki je v demokratični družbi tako nujen". Dodal je, da so se odločili predati zapiske, ker v ustavi tudi piše, da mora vsakdo spoštovati odločitev sodišča.
New York Times je bil nad odločitvijo Timea "globoko razočaran". "Naša pozornost je sedaj namenjena naši novinarki Judith Miller, da jo podpiramo v teh težkih časih," je dejal založnik časopisa Arthur Sulzberger.
Prvi amandma ameriške ustave prepoveduje ameriškim oblastem vmešavanje v delo novinarjev. Vendar je vrhovno sodišče leta 1972 razsodilo, da ta zaščita ne velja za novinarje, katerih pričanje je nujno v kriminalnih postopkih, tudi če je bila viru obljubljena anonimnost.
