Ameriški raziskovalci trdijo, da Titanik ne bi potonil tako hitro in na dno oceana s seboj potegnil 1500 ljudi, če njegovi izdelovalci ne bi uporabljali materiala slabe kvalitete, da bi zanj odšteli manj denarja.
Kljub temu, da so razbitino Titanika oziroma 'nepotopljive ladje' našli leta 1985, se še vedno porajajo vprašanja o tem, kako je lahko tako gromozanska ladja in taka umetnina, potonila na dno Atlantskega oceana v manj kot treh urah.
Raziskovalca Jennifer Hooper McCarty in Tim Foecke, oba metalurga, sta ob 96. obletnici tragedije napisala knjigo z naslovom 'Zakaj je Titanik v resnici potonil'. V njej trdita, da sta našla nove dokaze, da je Titanik potonil, ker slab material ni prenesel trka.
Po njunem mnenju je irsko podjetje Harland and Wolff preseglo samo sebe, ko si je zadalo gradnjo treh ogromnih projektov – Titanika, Olympica in Britannice, zato se je, da bi prihranilo denar, zateklo k najcenejšim vrstam železa. 46.000-tonska ladja naj bi bila namreč zgrajena iz cenejših kovic, ki so ob trku 15. aprila 1912 počile prej kot bi tiste boljše kvalitete.
David Livingstone, upokojeni arhitekt in tiskovni predstavnik Harland in Wolffa, vztraja, da imata pisca zelo malo dokazov, da z njimi podpreta svojo teorijo: ”Vse vrste teorij zarote so že prišle na dan. Če bodo dokazi potrjeni, potem naj bo ... A v tem primeru ne gre za to.”
