Z ženo živi v hiški, ki jo je podedoval od svoje mame in jo je začel obnavljati, ko je imel proste izhode. Na poti domov, kamor ga je odpeljal njegov odvetnik, smo ga pričakali s kamero. Ni mogel skriti veselja, četudi je na vprašanje, da je zdaj končno svoboden, odgovoril, da to še ni popolna svoboda, saj je v probaciji.
Komisija za pogojne odpuste pri Ministrstvu za pravosodje mu je namreč izrekla pogojni odpust z varstvenim nadzorstvom. "To pa pomeni, da bo do izteka kazni pod nadzorom Uprave za probacijo. Imel bo svojega probacijskega svetovalca, ki ga bo nadziral, mu svetoval in pomagal pri vseh težavah, ki se bodo pojavile ob njegovem ponovnem vključevanju v življenje, v družbo," je povedala direktorica Uprave RS za probacijo dr. Danijela Mrhar Prelić.
Trenutno imajo 97 oseb, ki so bile iz zapora pogojno odpuščene in imajo prav tako odrejeno tudi varstveno nadzorstvo. Mrhar Prelićeva ob tem poudarja, da je to, še posebno pri tistih, ki so imeli dolgotrajne zaporne kazni, smiseln ukrep in nikakor ne gre za potuho za zaprte. "Družba bi sicer rada videla, da so, zlasti tisti, ki so zagrešili najhujša kazniva dejanja, v zaporu do zadnjega dne, a to ne bi bilo dobro ne zanje ne za našo družbo. Kajti nekdo, ki je recimo 30 let v zaporu, jasno, izgubi službo, lahko tudi družino, vse socialne stike. In ko ga lepega dne vrnemo iz zapora, je, če strokovno ne delamo z njim in ga torej tudi ne pripravljamo na življenje, popolnoma nepripravljen za bivanje zunaj, kjer se vse izjemno hitro spreminja. Pomislite, kakšen je bil svet 30 let nazaj? Ni bilo umetne inteligence, nismo imeli pametnih telefonov, stvari si reševal drugače," je opisala direktorica Uprave za probacijo.
Pogojni odpust vidi kot zelo primeren ukrep, saj je to most med zaporom in svobodo. Most, ki vodi v obe smeri, kajti če oseba ne bo spoštovala nalog, ki ji jih bo naložila Komisija za pogojne odpuste, če ne bo upoštevala osebnega načrta, ki ga bo izdelal probacijski svetovalec, se lahko vrne nazaj za rešetke in prestane čas do izteka kazni v zaporu. "Tega se osebe, ki so vključene v probacijo, zelo dobro zavedajo. Še posebej tisti, ki so bili v zaporu dlje časa, kajti že med dogovori o pogojnem odpustu jih v zaporu obiščejo probacijski svetovalci in jim ta pravila zelo jasno predstavijo," je povedala Danijela Mrhar Prelić.
Ta hip so na prostosti že trije, ki so bili približno v istem obdobju obsojeni na najvišjo kazen 30 let zapora in so prestali potrebnih 75 odstotkov ali tudi več (Žalik več kot 80 odstotkov kazni), da so sploh lahko zaprosili za pogojni odpust. Vsi so bili v zaporu zaradi kaznivega dejanja umora ali več njih. Za vse so pravila enaka – če se karkoli zalomi pri vključevanju v družbo, lahko sledi vrnitev v zapor. "Ne glede na to, kaj je nekdo zagrešil, naš sistem poleg kaznovanja zasleduje cilj resocializacije in rehabilitacije storilcev, da kaznivih dejanj na prostosti ne bi več ponavljali. Ker nekega dne bodo spet zunaj, ali je to po enem dnevu ali po 30 letih. Tisti dan bo prišel in naš sistem zasleduje cilj, da se bodo te osebe znašle, da jim vsaj skušamo pomagati na poti do ponovne vključitve v družbo, da si najdejo zaposlitev, vzpostavijo neko pozitivno socialno mrežo, kajti to so tisti varovalni dejavniki, ki najbolj odvračajo od ponovnega življenja v kriminalu," je še zaključila direktorica Uprave za probacijo.
