Gospod Lazar, pred mesecem dni ste za našo oddajo dejali, da so razmere v Iraku skrajno nevarne. Zdaj, po objavi fotografij o mučenju iraških ujetnikov, je verjetno še bolj nevarno...
"Zagotovo. Javnost je ogorčena, ljudje so bili tako ali tako že na koncu s potrpežljivostjo, vse gre že čez rob, tako da lahko samo še čakamo na to, kaj se bo dogajalo v naslednjih mesecih. Bitka za oblast, ki že poteka, bo verjetno zaradi vseh teh okoliščin še bolj srdita."
Ali so vas fotografije mučenja presenetile?
"Niti ne. Mislim….presenetilo me je predvsem, da so šli Američani tako daleč. Bil sem mišljenja, da nekdo, ki celemu svetu oznanja, da prinaša svobodo, takšnih stvari pač ne bo počel. Iračanov pa fotografije niso presenetile. Iračani so namreč takšne stvari pričakovali. Oni verjetno živijo v drugačnem svetu kot mi."
Ali so Iračani o mučenju zapornikov govorili še preden so bile objavljene fotografije?
"Bile so govorice o tem, vendar ne o takšnem mučenju. Morate se zavedati da iz Abu Greba ne prihaja veliko informacij. Svojci, ki so prihajali na obisk k zapornikom so večinoma govorili o težavah, ki jih imajo, da lahko obiščejo zaprte, kako težko je od njih dobiti kakršenkoli papir. Tako da pogovorov o mučenju ni bilo. Se vam zdi, da bi se razmere v Iraku umirile, če bi operacijo prevzeli Združeni narodi, ali je že prepozno? "Lahko, da je že zelo pozno. Cel svet jim je (Američanom-op.p.) dejal, da bi se vse skupaj moralo začeti z Združenimi narodi. Vsi so se strinjali, da je Sadama potrebno odstraniti, način, ki so ga izsilili, pa je pač takšen kot je; zato naj prevzamejo odgovornost." Kako ste sami doživljali ameriško oblast v Iraku? "Moram reči, da imam z njimi samo slabe izkušnje. O Američanih sem pred tem imel veliko bolj pozitivno mnenje, kot ga imam danes. Je pa res, da jih sedaj prvič zares vidim na delu in moram reči, da sem srečen, da tudi nam leta 1991 niso prinesli svobode." Kaj konkretno se vam je zgodilo? "V bistvu je tako…Pri prehajanju 'checkpointov', kontolnih točk, se vedno znova srečujete s šikaniranjem, z njihovim žargonom, ki je zmeraj povezan z vsemi spolnimi organi. Poleg tega nimajo sistema pravil za prehajanje kontrolnih točk, ki bi se ga lahko držali da bi lahko normalno šli preko, tega preprosto ni. Vse je odvisno od vremena in temperature zraka." Zdaj ste tukaj na dopustu. Se boste z ženo vrnili v Irak? "V bistvu sem tu bolj na delovnem obisku kot pa na dopustu, ker v podjetju pripravljamo načrte za naprej. Podpisali smo neko pogodbo, sedaj pa delamo načrte za izvedbo in dobavo, skratka, gremo nazaj" Pa se ne bojite za lastno in ženino varnost? "Seveda se bojim. Strah je človeški. Ampak potrebno se je navaditi živeti s tem. Mislim, da je močan tisti, ki zna premagati strah." Kako izgleda vaše vsakdanje življenje v Iraku? Se oblačite kot Iračani, da vas ne prepoznajo ali ste oblečeni kot zahodnjak in s tem kažete od kod prihajate? "Zmeraj sem, že iz principa, nosil obleko in kravato. Zadnje čase pa kravate ne nosim več; poskušam biti oblečen bolj 'casual', ampak še vedno sem oblečen kot zahodnjak. Ljudje me poznajo. Kar pa se je zame bistvenega spremenilo v zadnjih mesecih, pa je, da sem v nekakšni 'prijazni' ječi, vendar še vedno v ječi. Gibljem se samo med nekaj izbranimi lokacijami in ne hodim več toliko naokrog ko sem prej." Gospod Lazar, hvala lepa za pogovor in srečno. "Hvala vam."
