Posebni tožilec Jovan Prlić je pojasnil, da posebno tožilstvo na podlagi zbranih podatkov ni prišlo do prepričljivih dokazov, ki bi potrjevali stike nekdanjega načelnika vojaške tajne policije, generala Aca Tomića in predsednika srbskih radikalcev (SRS) Vojislava Šešlja z vodjo kriminalne združbe iz Zemuna (t.i. zemunski klan) Dušanom Spasojevićem - Šiptarjem in nekdanjim poveljnikom posebne policijske enote (JSO) Miloradom Lukovićem - Legijo, glavnima obtožencema za Đinđićev umor.
Aca Tomića so aretirali 8. aprila lani med operacijo Sablja, ki jo je po atentatu na Đinđića, 12. marca lani, sprožila srbska policija in z njo začela do tedaj najbolj obsežen boj tudi proti organiziranemu kriminalu v Srbiji. Šešelj je mesec dni pred atentatom prostovoljno odšel v pripor haaškega sodišča. Policija je med operacijo privedla in zaslišala več kot 12.000 ljudi, proti 3.400 pa je vložila kazenske ovadbe. Operacija Sablja se je začela, ko so nekaj ur po atentatu razglasili izredne razmere, ki so trajale vse do 22. aprila.
Zakaj je bil ubit Đinđić?
Tedanje oblasti so Đinđićev umor pripisovale zaroti in poskušale vanjo posredno vplesti tudi zadnjega jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunico. Poleg Tomića so aretirali še nekaj ljudi, ki naj bi prav tako sodili med bolj ali manj zaupne ljudi sedanjega srbskega premiera Koštunice. 8. aprila se je znašel za zapahi Rade Bulatović, ki je bil svetovalec Koštunice v času, ko je bil ta še predsednik ZRJ. Šest dni pozneje je policija aretirala poslovneža in nekdanjega notranjega ministra Republike srbske Momćila Mandića, ki naj bi financiral Koštuničevo stranko (DSS) in ki ga je obtožnica bremenila več kaznivih dejanj. Še prej, 4. aprila, so aretirali nekdanjega premiera samooklicane Republike Srbske krajine Borislav Mikelić, in sicer zaradi suma, da je organiziral sestanke Tomića in Bulatovića s Šiptarjem in Legijo.