"Blairova orožja za samouničenje!", "Kriza Bushevega advokata Blaira!", "Moralni fantast Blair!", "Če bi bil Blair poslovnež, bi na njegova vrata že trkal urad za poneverbe!", "58 odstotkov Britancev Blairu ne verjame niti besede več!", "Ministrski predsednik je ali neumnež ali lažnivec!", "Blair se je upehal – čas je, da odstopi!". Ob teh naslovih iz britanskega tiska v tem tednu je težko verjeti, da je od maja 1997, ko je mladostni, vedno nasmejani Tony Blair po osemnajstih letih torijske vladavine nove laburiste povedel na oblast in je med Otočani izbruhnila epidemija optimizma, minilo samo nekaj več kot šest let.
Blair je osvojil Otočane kot iskren, zaupanja vreden politik, ki je obljubljal novo, boljšo, celo 'cool' Britanijo. Osvojil jih je tudi zato, ker je novi laburizem opremil z največjo in najboljšo PR-ovsko mašinerijo v britanski zgodovini, ki je lep čas delovala brezhibno. Čeprav je bil razkorak med tistim, kar so tiskovni predstavniki trdili, da je vlada naredila, in narejenim, že v prvem mandatu velik, so mu volivci, predvsem zaradi Blairove osebne priljubljenosti, leta 2001 zaupali drugi mandat, le z malo manjšo veliko večino.
Kljub vrsti ponesrečenih domačih potez je Blair zapravil velik del zaupanja Otočanov predvsem zaradi obtožb, da so on, vlada in njegovi tiskovni predstavniki z manipuliranjem obveščevalnih podatkov o iraškem orožju za množično uničevanje zavajali parlament in volivce. Orožje za množično uničevanje, ki, ne samo, da ga Sadam ni uporabil 45 minut po začetku vojne, ampak ga ni nikjer, se po mnenju vse večjega števila britanskih komentatorjev spreminja v Blairovo orožje za samouničevanje. V torek je orožje spremenil v programe orožij, dan kasneje pa je njegov predstavnik dodal, da je premier prepričan, da bodo našli tudi dokaze o produktih teh programov. To je novo poglavje o neskončni sagi o orožju, ki je ogorčilo svojce 43 do zdaj v vojni in po njej umrlih britanskih vojakov. "Če je Blair dovolil, da so ga zavedli, je preneumen za premiera, če je lagal, pa nima prihodnosti v politiki," je dejal eden od njih.
Bushev demokratski predhodnik Bill Clinton je medtem Blairu priskočil na pomoč na srečanju tretjepotnikov v Londonu, kjer je pozval h končanju prepirov o Iraku in hvalil Blairove uspehe na tretji poti. Blair pa je imel govor o nadaljevanju reform in sprememb, ki naj zagotovijo družbeno pravičnost v sodobnem svetu, pomenu laburističnega vztrajanja v politični sredini in nevarnostih naslednje volilne bitke s konzervativci. Nekateri so ta govor ocenili kot začetek kampanje za tretji mandat, ki bo v veliki meri, če orožja za množično uničevanje ne bodo našli, odvisen od tega, ali bodo volivci Blairu verjeli, da je sam res verjel, da ga je Sadam imel.
