Beograd je pred meddržavnim sodiščem v Haagu (ICJ) tudi zatrdil, da je imela ZRJ v času napadov zveze Nato pri ZN poseben status. Pomemben del zaslišanj o pristojnosti ICJ za tožbo ZRJ proti osmim članicam Nato namreč predstavlja vprašanje, ali je imela sedanja Srbija in Črna gora (SČG) pravico vložiti tožbo pred tem najvišjim pravosodnim organom ZN 29. aprila 1999, ko pa je članica svetovne organizacije postala šele novembra 2000.
V zaslišanjih v okviru predhodne javne razprave o pristojnosti ICJ v tožbi Srbije in Črne gore proti osmim članicam zveze Nato so v ponedeljek in torek svoja mnenja predstavile Belgija, Nizozemska, Kanada, Portugalska, Velika Britanija, Nemčija, Francija in Italija, ki so sodelovale v napadih na ZRJ leta 1999. Slednje so pred sodiščem zatrdile, da ni pristojno za ta primer.
Kot so v torek zatrdili francoski, italijanski in nemški pravni strokovnjaki, ZRJ, danes SČG, v času, ko je vložila tožbo, ni bila članica ZN, zato sodišče kot glavni sodni organ ZN ne more biti pristojno zanjo. ZRJ kot tedanja nečlanica ZN tudi ni bila podpisnica statuta ICJ in konvencije proti genocidu, zato se na ta dokumenta v tožbi ne more sklicevati.
Predstavnik Beograda pred ICJ Tibor Varady je sicer danes tudi povedal, da bombardiranje ZRJ ni pospešilo rešitve spora na Kosovu, temveč ga je poslabšalo. "Sistemsko in dolgotrajno bombardiranje ZRJ, ki je leta 1999 trajalo 79 dni, je lahko dokaz, da je Nato vnaprej nameraval delno uničiti civilno prebivalstvo oz. zagrešiti genocid," pa je pred sodiščem zatrdil drugi član pravne ekipe SČG, britanski pravnik Ian Brownlie. Pri tem se je skliceval na širše tolmačenje genocida, ki ga je v procesu proti generalu Republike srbske Radislavu Krstiću uporabilo haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
V tožbi SČG osem držav obtožuje genocida, pa tudi nezakonite uporabe oborožene sile med zračnimi napadi na ZRJ in zločinov proti človečnosti. Oblasti v Beogradu so 29. aprila 1999, ko je bil predsednik ZRJ še Slobodan Milošević, omenjenih dejanj obtožile Belgijo, Kanado, Francijo, Nemčijo, Italijo, Nizozemsko, Portugalsko in Veliko Britanijo, SČG pa je vložila tudi tožbi proti ZDA in Španiji, vendar ju je sodišče zavrnilo iz proceduralnih razlogov.
