Nizozemsko sodišče je leta 2014 razsodilo, da je nizozemska država v Srebrenici ravnala nezakonito in da so nizozemski pripadniki modrih čelad vedeli, da bošnjaškim moškim in dečkom, ki so jih sile bosanskih Srbov ločile od njihovih družin, grozi nehumano ravnanje ali usmrtitev.
"Nizozemske enote so delovale v vojnih razmerah in so morale sprejemati odločitve pod ogromnim pritiskom in grožnjo oboroženega konflikta," je ocenil nizozemski generalni državni tožilec Paul Vlas.
Nadaljeval je, da bi bilo drugače le, če bi zagotovo vedeli, da moškim grozi gotova smrt. A ni bilo tako, zato meni, da bi moralo vrhovno sodišče sodbo razveljaviti.
Vrhovno sodišče sicer po zakonodaji ni obvezano slediti stališču generalnega državnega tožilca, a ga običajno upošteva.
Združeni narodi so Srebrenico aprila 1993 razglasili za varovano območje, ki so ga nadzorovale nizozemske modre čelade. V mesto se je zato med vojno v BiH zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz celotne države. Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića so kljub temu 9. julija 1995 začele ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, v mesto pa so vkorakale 11. julija. V samo nekaj dneh so sile bosanskih Srbov pobile več kot 8000 Bošnjakov.
Nizozemski bataljon pripadnikov mirovnih sil ZN je bil nameščen blizu Srebrenice, ko je mesto padlo. Bošnjake, ki so se zatekli v oporišče ZN, so predali silam bosanskih Srbov, ki so nato ločili moške in fante od njihovih družin ter jih pobili.
Nizozemsko prizivno sodišče je leta 2017 potrdilo sodbo iz leta 2014, v skladu s katero mora nizozemska država plačati odškodnino družinam 350 Bošnjakov, ki so bili ubiti v genocidu. Državo je spoznalo za delno odgovorno za njihovo smrt, ker so morali zapustiti oporišče ZN. Nizozemska vlada se je nato pritožila na vrhovno sodišče, ki bo odločitev predvidoma sprejelo 19. aprila.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.