Tožilstvo zahteva revizijo sodbe Šešlju ali ponovno sojenje, vodja srbskih radikalcev to označil za 'neumnost'

Tožilec Mathias Marcussen je opozoril, da na sojenju Vojislavu Šešlju na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ni bilo zadoščeno pravici in da so našli številne napake v lanski sodbi, v kateri ga je sodišče oprostilo obtožb o vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti.

Tožilstvo je s tem danes pred petčlanskim senatom Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT), ki po zaprtju haaškega sodišča konec leta prevzema njegove še nedokončane postopke, predstavilo svoje argumente, potem ko se je pritožilo na oprostilno sodbo 63-letnemu Šešlju.

Šešelj je bil 31. marca lani v devetih točkah obtožnice oproščen krivde za vojne zločine in zločine proti človečnosti na Hrvaškem, v BiH in Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Na presenečenje mnogih je takrat sodni senat presodil, da tožilstvo, ki je zanj zahtevalo 40 let zapora, obtožb ni dokazalo onkraj razumnega dvoma.

Po navedbah televizije N1 naj bi tokrat tožilstvo zahtevalo obsodbo na 28 let zapora.

Šešelj sporočil, da se obravnav v Haagu ne bo udeleževal

Na današnji obravnavi Šešlja, ki se zastopa sam, ni bilo, je pa v pismu, ki ga je poslal MICT, ocenil, da bi morali pritožbo tožilstva v celoti zavrniti. Dal je tudi vedeti, da se obravnav v Haagu ne bo udeleževal. Sodni senat je zato danes odločil, da bo njegove interese pred sodiščem zastopala Colleen Rohan. Na danes predstavljene argumente tožilstva lahko odgovori v 10 dneh, so še sporočili iz MICT.

Kasneje je vodja srbskih radikalcev zahtevo tožilstva označil za "neumnost" in poudaril, da ne obstajajo razlogi za razveljavitev oprostilne sodbe. Možnosti za razveljavitev sodbe in odreditev ponovnega sojenja ni povsem izključil, pri čemer je izpostavil, da se je za to iztekel razumen rok.

Dodal je, da ima "pametnejše delo". "Pišem novo knjigo. Sodbo mi bodo poslali po pošti. Karkoli se bo zgodilo, imam neizpodbitne argumente, da so mi bile kršene pravice. Nemogoče pa je tudi, da bi me naše sodstvo izročilo," je povedal. Izročili ga po njegovem mnenju ne bodo, ker postopek traja že "nerazumnih" 15 let.

Šešelj se je haaškemu sodišču predal leta 2003 in je v haaškem priporu preživel skoraj 12 let. V Srbijo se je vrnil leta 2014, ko so ga izpustili na prostost zaradi raka na črevesju. Lani na izrek sodbe v Haag kljub zahtevi haaškega sodišča ni prišel, niti ga niso izročile srbske oblasti. Zdravstvene težave ga sicer niso pretirano ovirale. Srbska radikalna stranka se je pod njegovim vodstvom vrnila v parlament, kjer je zdaj največja opozicijska stranka, sam pa je postal poslanec. Letos je neuspešno kandidiral tudi na predsedniških volitvah.