'Tragikomedija z burkastimi elementi'

V pogovoru za avstrijski časnik Der Standard je Karl Korinek tudi opozoril, da bi v skladu z novo uredbo, ki jo je avstrijski parlament sprejel 29. junija letos, na avstrijskem Koroškem sedaj morali postaviti dvojezične topografske oznake še v 16 krajih. 77 naselij je doslej že označenih dvojezično.

Korinek je v pogovoru še poudaril, da je avstrijska vlada 29. junija soglasno sprejela uredbo tudi z glasovi BZOe deželnega glavarja avstrijske Koroške Joerga Haiderja. Če ta sedaj pravi, da bo mogoče postavil krajevne table v Pliberku in Drveši vasi, drugod pa ne, "je to napoved, da ne bo upošteval vladne uredbe", čeprav so jo podpisali tudi ministri BZOe, opozarja Korinek.

Poleg tega bi moralo biti vse, kar javna uprava namesti v 93 krajih, omenjenih v uredbi, biti dvojezično, ne samo krajevne table. "To so šole, bolnišnice, verjetno okrajne kmetijske zbornice, morda turistična združenja," je pojasnil predsednik avstrijskega ustavnega sodišča.

Da odločbi ustavnega sodišča za Pliberk in Drvešo vas nista uresničeni, je za Korineka "v pravni državi nevzdržno". Zakonodajalec sicer lahko spremeni merilo za sodno presojo, kar je njegov manevrski prostor. Tega pa ni storil, meni Korinek in dodaja, da je "žalostno pri zadevi, da politika ni uspela doseči rešitve".

Haider: Korinek govori neresnico

Deželni glavar avstrijske Koroške Joerg Haider je ostro zavrnil Korenikovo trditev, da naj bi na avstrijskem Koroškem v skladu z 29. junija sprejeto uredbo sedaj moralo biti 93 krajev z dvojezično topografijo. To je "popolni nesmisel," predsednik ustavnega sodišča govori neresnico, njegovo neodvisnost pa je treba preveriti, je danes v Celovcu menil Haider.
Obenem ni Haider izključil možnosti, da bi tudi v prihodnje bile krajevne table v Pliberku in Drveši vasi zgolj enojezične.

Haider obenem tudi odločno nasprotuje Korinekovi ugotovitvi, da bi moralo vse, kar javna uprava namesti v 93 krajih, omenjenih v vladni uredbi, biti dvojezično, ne samo krajevne table. Po trditvah koroškega deželnega glavarja uredba nikdar ni predvidela dvojezičnih napisov na šolah, bolnišnicah ali gasilskih domovih. Ti napisi naj bi namreč bili avtonomna odločitev občin.