Trdnjava, ki je padla kljub vloženim milijonom

Sijajna vrata oziroma Bab al Azizija je bila dolga leta rezidenca, ki jo je dal zgraditi nekdanji libijski vladar kralj Idris. Ko ga je s pučem nasledil Moamer Gadafi, se je vanjo preselil tudi on, včeraj pa so jo zasedli libijski uporniki, ki se borijo za demokracijo in večstrankarski sistem, predvsem pa za končanje 42-letne vladavine človeka, ki je na oblast prišel s pučem. Padec rezidence tako pomeni padec Gadafija.

Razprostira se na šestih kvadratnih kilometrih in je strateško postavljena na jugu prestolnice Tripoli v bližini avtoceste, kar omogoča hiter dostop do središča mesta, hkrati pa tudi hitro povezavo do mednarodnega letališča.

Rezidenco spremenil v vojaško trdnjavo

Obdana je s tremi ločenimi zidovi, na katerih so številni senzorji, alarmi in daljinsko vodene kamere, ki so neprestano nadzorovale bližnje ceste. Gadafi jo je v 80. letih prejšnjega stoletja obnovil s pomočjo tujih, predvsem zahodnonemških pogodbenih delavcev, in iz nje naredil pravo vojaško utrdbo. Zunanji zidovi so visoki kar štiri metre, debeli so en meter, imajo pa tudi line, skozi katere je mogoče streljati.

Znotraj kompleksa so drevesa, voda ter tudi vojaške barake, ki so jih vodili Gadafijevi sinovi. Poleg tega pa je imela rezidenca mošejo, nogometno igrišče, komunikacijski center in druge administrativne stavbe. Notranji zidovi so nižji, najbolj občutljive stavbe pa so opremljene z detektorji kovin, ob katerih so tudi številni stražarji.

Stavbe so povezane tudi s številnimi podzemnimi rovi, za katere se predvideva, da vodijo do bližnjih sosesk, do Tripolija in celo do Sredozemskega morja, ki je sicer oddaljeno več kot tri kilometre. Skupaj naj bi bili podzemni rovi dolgi kar 32 kilometrov.

Gadafi je svoje goste sprejemal v klimatiziranem beduinskem šotoru, ki ga je pogosto med potjo v tujino vzel s sabo. V njem je pripravljal tudi sprejeme za številne tuje državnike, ki so prišli na obisk k njemu. Pred dvema letoma mu ga niso dovolili postaviti v newyorškem Central Parku, med obiskom v Rusiji pa je bil nameščen v kremlinskem vrtu. Šotor je velik za dve tenis igrišči, od hiše, v kateri je živela preostala družina, pa je bil oddaljen okoli 100 metrov. Družinska hiša je imela dve nadstropji, razkošno dnevno sobo, ki je bila okrašena s panoramskimi okni, umetninami in zofami.

Prve padle ameriške bombe

Leta 1986, ko so ZDA pod vodstvom Ronalda Regana kot odgovor na bombni napad na berlinsko diskoteko bombardirale Libijo, je bila prav Bab al Azizija glavna tarča napadov. Gadafi pri tem ni bil poškodovan, naj bi pa umrla njegova 15-mesečna posvojenka Hana, ranjena pa sta bila še dva njegova sinova. Zgodbo s Hano so nato mnogi označili za izmišljotino, ki naj bi služila Gadafijevi propagandi.

Ker je bila v bombardiranju zgradba, v kateri so živeli Gadafijevi, močno poškodovana, so nato živeli v eni izmed vojaških barak. Bombardiranje pa so ovekovečili z zlatim spomenikom pesti, ki stre ameriško vojaško letalo.

Ob začetku Natove kampanje, s katero naj bi zaščitili civiliste, je bila 20. marca na rezidenco izstreljena vodena raketa tomahawk. Nato je napad upravičil s trditvijo, da je bil usmerjen proti poveljstvu Gadafijevih sil. Pozneje so utrdbo napadli še večkrat, dokončno pa so jo, kot že rečeno, včeraj zasedli uporniki, ki so pri tem znesli svoj gnev tudi nad kipom, ki je ponazarjal Gadafijevo vladavino.