Tujina

Trem afriškim državam in Jemnu grozi huda lakota - zakaj humanitarni sistem ni dovolj odziven?

Sana, 12. 02. 2017 18.38 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Trem afriškim državam - Somaliji, Nigeriji in Južnemu Sudanu - ter Jemnu grozi huda lakota, opozarjajo človekoljubne organizacije. Čeprav se je višina pomoči v zadnjih 20 letih povečala za šestkrat, umiranje ljudi zaradi podhranjenosti ne pojenja. Sistem za razdelitev pomoči je prepočasen in zastarel ter potreben prenove, so ostri strokovnjaki.

Humanitarni sistem je zastarel in počasen, opozarjajo strokovnjaki.
Humanitarni sistem je zastarel in počasen, opozarjajo strokovnjaki. FOTO: Reuters

Aktivisti opozarjajo, da več milijonov ljudi v Jemnu, Južnemu Sudanu, Nigeriji in Somaliji potrebuje takojšnjo pomoč, saj jim po poročanju Guardiana grozi huda lakota. Katastrofa dobiva neslutene razsežnosti, dodajajo. Človekoljubne organizacije so na koncu z močmi, sistem razpada, ljudje pa se poleg lakote spopadajo še z vojnimi konflikti.

Medtem ko so različni donatorji v zadnjih dvajsetih letih za šestkrat dvignili vsoto zbranih sredstev, namenjenih afriškim državam, kriza kljub vsemu še zdaleč ni rešena. Prav nasprotno. V lanskem letu je podarjeni znesek dosegel rekord, a so z njim zadovoljili komaj polovico vseh potreb, je dejal Stephen O'Brien iz Združenih narodov (ZN).

Gareth Owen, direktor organizacije Save the Children, je povedal: "Letos se nam obetajo štiri krizna žarišča, kjer bo resnično pustošila lakota. To so grozljivi podatki, morali bomo povečati naše napore, da pomagamo ljudem." Owen, ki ima 25-letne izkušnje z delom v Afriki, še dodaja, da trenutna situacija spominja na hudo lakoto med letoma 2010 in 2012, ko je zaradi podhranjenosti v Somaliji umrlo 260.000 ljudi.

"Prav zdaj je v Etiopiji, Keniji in Somaliji 12 milijonov ljudi prizadetih zaradi pomanjkanja hrane. Te tri države skupaj rišejo podobno sliko kot jo je leta 2011 Somalija. Če dodamo še Južni Sudan in Nigerijo, dobimo še na milijone ljudi. Jemen jih ima 18 milijonov. To je resnično zaskrbljujoče, soočamo se z resno krizo, kakršni še nismo bili priča," pravi Owen.

Združeni narodi so pozvali k zbiranju pomoči za Jemen, potrebujejo dobri dve milijardi dolarjev, kar je največ do zdaj.

Mark Goldrind, vodja organizacije Oxfam, je dejal, da povišanje zbranih sredstev pomeni, da bo pomoč dobilo več ljudi, vendar hkrati tudi drži, da pomoči še vedno ne dobijo vsi. "Če se ozremo 20 let nazaj v preteklost, so se zneski v zadnjem času povečali za šestkrat, to je resnično pozitivna zgodba," je povedal in dodal: "A višina zbranih sredstev ne zadošča več."

Na tisoče otrok trpi zaradi lakote.
Na tisoče otrok trpi zaradi lakote. FOTO: Reuters

Na humanitarni sistem letijo očitki, da je zastarel

Debbie Hillier, Oxfamova strateška svetovalka, je humanitarni sistem opisala kot "srednjeveški" in to nazorno ponazorila s primerom: sistem deluje na podoben način, kot bi nesrečnežu, ki mu gori hiša, predlagali, naj zbere sredstva, da bo plačal gasilce, ki so mu prišli hišo pogasiti.

Goldring je podobnega mnenja, sistem potrebuje reformo. "Ne moremo se več zanašati na posameznike s čutom za odgovornost." Številni vojni konflikti na območjih, kjer se že tako spopadajo s pomanjkanjem hrane, prostovoljcem onemogočajo dostavo sredstev, ki jih potrebujejo prebivalci ogroženih držav.

"Lani sem bil v Etiopiji, ko je bila lakota tam na vrhuncu. Povedali so mi, da gre za najhujšo lakoto po letu 1985. A dostava pomoči je bila kljub vsemu precej bolj napredna kot v preteklosti, zgolj s  tega stališča se stvari obračajo na bolje," opozarja Goldring.

Hudo je v Južnemu Sudanu, pa tudi drugod

V Južnemu Sudanu, kjer inšpektorji ZN opozarjajo, da mu grozi pravi genocid, predstavlja največjo oviro tamkajšnja vlada, ki nikakor noče razglasiti izrednih razmer. Lakoto namreč politiki izkoriščajo kot močno orožje v vojni, ki pretresa deželo. Humanitarni delavci in reševalci se ne morejo prebiti do ljudi, ki potrebujejo takojšnjo pomoč.

Sara Pantuliano z Inštituta za čezmejni razvoj je opozorila, da je naravnost škandalozno, da se moramo v letu 2017 še vedno pogovarjati o ljudeh, ki jim grozi lakota, ko pa bi vendar stvari lahko uredili in jim dostavili potrebno pomoč. Dodala je, da so konflikti v izpostavljenih državah dolgotrajni in predvidljivi, načrti za pomoč, ki jih uporabljajo humanitarne organizacije, pa slonijo na kratkih konfliktih.

Višje investicije v ogrožena območja bi lahko skrčile humanitarne vložke za več kot polovico.
Višje investicije v ogrožena območja bi lahko skrčile humanitarne vložke za več kot polovico. FOTO: Reuters

Unicefova študija iz leta 2014 prikazuje, da bi povečane investicije v ogrožena območja lahko skrčila humanitarne vložke za več kot polovico. "Potrebe po pomoči rastejo, a za to je kriv tudi sam humanitarni sistem, saj ni dovolj učinkovit in časovno odziven." In res - humanitarne skupine so opozorile na velike možnosti, da se ponovi huda lakota v Somaliji leta 2011, ko je na tisoče ljudi umrlo zaradi podhranjenosti, saj pomoč tja ni prispela dovolj hitro.

Toby Lanzer, predstavnik Združenih narodov za Afriko, je bil iskren: "Pošteno je reči, da smo danes priča številnim resnim krizam. Donatorski prispevki so omejeni in potem imamo tu še ljudi, bodisi v Veliki Britaniji bodisi kjer koli drugod po svetu, ki si mislijo: Ta konflikt v Siriji traja že celo večnost, nenehno pošiljamo pomoč, a očitno sistem ne deluje."

Konflikti v izpostavljenih državah so dolgotrajni in predvidljivi, načrti za pomoč, ki jih uporabljajo humanitarne organizacije, pa slonijo na kratkih konfliktih. Sara Pantualiano, Inštitut za čezmejni razvoj

Drugi vidik, ki ga je tudi vredno vzeti v obzir, je poročanje iz držav, ki jih pretresa lakota. Jemen in Južni Sudan sta preprosto preveč nevarna za novinarje, zato je poročanje od tam močno okrnjeno, pomanjkanje informacij kvari realno sliko razsežnosti konfliktov. 

Medtem ko se z lakoto v Somaliji, Južnemu Sudanu, Nigeriji in Jemnu sicer ukvarja Odbor za pomoč v primeru katastrof (DEC), pa je organizacija pozvala k zbiranju pomoči le za Jemen. "DEC si je ustvaril dobro ime v javnosti in če izdamo poziv za pomoč, potem se mora tam resnično dogajati nekaj resnega," pravi Saleh Saeed, vodja organizacije. Za Jemen so decembra zbrali 17 milijonov funtov, precej jim je pomagalo izpostavljanje v medijih, ob strani jim je stal celo BBC.

"Vsi se zavedamo, da če bi ukrepali bolj učinkovito in predvsem hitreje, bi lahko zmanjšali trpljenje številnih ljudi, rešili ogromno življenje in vse skupaj naredili precej ceneje," pravi Saeed in zaključi: "Kot globalna skupnost se nismo uspeli soočiti s problemom lakote. Kako zbrati dovolj sredstev, preden bo prepozno?"

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (184)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

dr.psiho
17. 02. 2017 09.26
bela demokracija jim je vzela vse...
flojdi
13. 02. 2017 16.35
+3
.? a so lačni tudi voditelji teh treh drž av ...; sam prašam
blokbi
13. 02. 2017 16.29
+2
Dokler boste Zlovenci tako sovražno nastrojeni tudi do tistih ki vam sploh nič nočejo, ki živijo na drugi strani Zemlje si boljšega ne zaslužite kot imate... Pa malo poguglajte o vojnah v Somaliji Jemnu itn... Poglejte kak film dokumentarec ki ni iz Hollywooda... Izobražuje se da ne boste neumnosti govorili pisali...
Primož81
13. 02. 2017 17.05
+0
Pol pa naj gredo Američani tja doli pa končajo vojno, ko so taki mirovniki. Sj to tut počnejo po bližnjem vzhodu, nevem zakaj ne bi še tam..
Infraping
13. 02. 2017 16.02
+0
Hrana je precenjena. Pijejo nej, tak ko js, pa bodo zadoščeni.
blokbi
13. 02. 2017 15.16
-1
Kakšni komentarji... A se vi zavedati da so to situacijo naredile vojne? Nim veze Al ima nekdo 10 otrok ali enega, hrane bi bilo za vse dovolj ce ne bi bilo vojn z orožjem zahodnih držav ki jim ne malo mar dokler bajno služijo!!!! Prišli so konvoji hrane v Jemen pa jih je Saudska Arabija napadla!!! Z orožjem EU zaveznikov Amerike!!!! Verjetno boste šele razumeli ko bo pri nas tako hudo, da nam vojna ne bo pustila kmetovat, se gibati in preprečevala dostop pomoči!!!!!
srebrnibreg
13. 02. 2017 15.35
+8
Ah daj no kakšne vojne neki. V glavah naj si tam pošlihtajo ne pa, da čakajo vse na druge. Kdo jim je kriv, če si ob rodovitni zemlji nočejo pridelati hrane in kdo jim je kriv, če zaradi verstva v norosti sami sebi otežujejo življenje.
blokbi
13. 02. 2017 16.15
+1
Vidim da nisi bil nikoli v Afriki! Si pridelujejo, ampak tam je vojna v pravem pomenu besede, ne kot pri nas ki lahko greš v trgovino in na vrt... Nimaš pojma zato pa pametujes tukaj... Sram te je lahko. Pojdi tja in živi tam, pa potem obsojajo če se ti bo zdelo da se lahko...
srebrnibreg
13. 02. 2017 18.02
+3
Omenim ti dva primera katerih novinarji nočejo opisovati in objaviti. Redki si upajo. Novinar je vprašal tam živečega domačina zakaj si ne izkoplje studenec saj je močvirnat del pa je povedal, da tega ne sme, ker ga bodo bogovi kaznovali, če bo globoko v zemljo kopal. V drugem primeru so novinarji moške v vasi vprašali zakaj posedajo in ne pomagajo ženskam kopati na njivah ampak to delajo same z otroki na hrbtu zvezanimi. Povedali so, da to njihovo delo, ker je njihovo delo lov. Smo sedaj mi krivi, če imajo takšno butasto razmišljanje in so raje žejni in lačni?
Transformerji
13. 02. 2017 13.58
-2
Saj napredujejo - med migranti se najdejo tudi Somalijci. Dajmo jih hrano in vodo, pa jih bo še več, sprejmimo jih kot migrante, pa jih bo še več..... se bo zgodilo ravno to - socialna pomoč ni samoumevna, torej bodo v istem košu migranti in domačini.
vladaricaumov
13. 02. 2017 12.56
-5
Nataliteto jim pa ze omejujejo, s cepivi pa ostalimi strupi.
Transformerji
13. 02. 2017 12.54
+12
Namesto hrane naj jim dobavljalo kontracepcijska srestva!
vladaricaumov
13. 02. 2017 12.52
-9
Komentatorji, vi si kr perte svojo vest, najlazje je tko.
srebrnibreg
13. 02. 2017 14.32
+8
Nimamo si kaj prati svoje vesti, ker niso na naši vesti ampak na svoji. Nismo jim mi rekli naj imajo butaste verske običaje in pravila. Nismo jim mi rekli naj si ne pridelujejo hrane ob rodovitni zemlji. Nismo jim mi rekli naj imajo četo otrok......
MASTERSS
13. 02. 2017 12.04
+12
evo novinarčki tle ljudje umirajo na kvadrat in to od LAKOTE....vi pa nakladate o ruskih grožnjah,podpirate isis,moti vas severna korej ki ni še nikoli nobenga napadla....podpirate pa ameriko,izrael in savdsko arabijo ki so glavni agresorji po svetu,,,,sploh o jemnu nič ne pišete kjer bi radi savdska arabija in amerika zamenjali oblast pri tem so blokiral celo državo da nemorejo uvažat hrano in vodo....ZA 24 PA SEVERNA KOREJA OGROŽA SVET??????????????????????? ČE BI ŠLO VAM ZA LAČNE OTROKE BI PISAL DRUGAČNE ČLANKE!!!!!!!!!!
Ramzess
13. 02. 2017 11.01
+9
Nek modrec je dejal, če daješ človeku ribe bo vedno lačen, če ga naučiš loviti (in pripraviti) ribe, ne bi nikoli lačen.
vladaricaumov
13. 02. 2017 12.54
+0
V vojni pa z onesnazenim zrakom in vodo, bolj tezko. Vojne pa zato, da lahk se naprej krademo njihova naravna bogastva.
Ramzess
13. 02. 2017 17.25
-1
SkokecPokec
13. 02. 2017 10.34
+1
Ne vem kk je tam z zemljo.Če ni od korporacij, pa če imajo dost vlage, bi jim dali samo semena, pa bi si sami pridelali...
JanZiska
13. 02. 2017 10.16
+11
Če bi se prebivalstvo Evrope iz 700 milijonov danes v 20 letih povečalo na 2,5 milijardi ljudi , bi v Evropi vladal popolni kaos, nasilje in lakota. To pa je točno demografska rast v državah omenjenih v članku. Rešitve razen, da narava opravi svoje, ni žal nobene.
pingvinislo5
13. 02. 2017 09.48
+15
pri unicefu gre okoli 70% denarja v žepe zaposlenih...pri ostalih organizacijah ni nič drugače... humanitarnost je pa velik biznis....samo v južnem sudanu naj bi bilo po nekaterih podatkih preko 100 različnih dobrodelnih organizacij.....dovolj, da bi večkrat nahranili vse lačne v državi, če bi denar le šel tja, kamor je bil namenjen. drugi problem je, da jim pošiljamo ceneno hrano, ki je zgolj neka umetna hrana narejena iz sladkorja, rafiniranih mascob, dodatkov, itd....nekakšna sladka krema z okusom po arašidih. tretji problem je rodnost. folk treba postavit pred dejstvo, da pač če imaš preveč otrok, ne smejo pričakovat, da jih bo zahod hranil..! znan je afriški sindrom - to je pojav, ko afričane prizadene lakota, ampak ne mignejo nič, ker itak vedo, da bo prišel belček in jim prinesel hrano. in četrta stvar je, da afrika ima dovolj zemlje, da bi hrano lahko izvažali. le naučiti jih je treba obdelovati polja, jim prinesti raznovrstna semena, da bodo jedli bolj polno hrano in pregnati treba korporacije ki izkoriščajo rodovidno zemljo.
blazter
13. 02. 2017 09.45
+11
Ni lepo videti slik podhranjenih otrok. Ampak, krivi so neodgovorni starši, država ,kapitalizem in požrešnost. Kakor že večkrat rečeno, nihče ni navajen delat , poskrbet zase, nekaj spremeniti skupaj. Kot ptički samo usta odpirajo. Mi prav tako živimo na meji, vsaj večina, in v strahu, če boš jutri imel še delo, če boš plačan... Pa imamo nekakšen red. In razmislimo o družini. Bo šlo ali svojemu otroku ne bom mogel nuditi tistega kar mu želim ali pa bi si/bo želel? Tako je naneslo ,da smo resnično bolj razviti. Ne samo gospodarsko, tudi umsko. Od odprave kolonij v Afriki ni več reda in kontrole, ker jih nihče ne vode. V letih kolonizacije pa so jih razvadili s tem kako naj živijo in kaj naj delajo. Pa so pozabili na lastno samozadostnost...
flojdi
13. 02. 2017 16.39
-2
.pišuko. in kdo je kriv. zaKAJ le pa so jih šli sKolonizirat??
Jak Tobim
13. 02. 2017 09.27
+17
prvo je treba razčistiti z resnico in na njej graditi temelje. V omenjenih državah z lakoto je nataliteta naravnost nedojemljiva. rast ljudi je eksponentna, ne glede na to, da naravnih danosti, da bi vsi rojeni ljudje preživeli ni dovolj. zakaj potem ni kontrole natalitete? zakaj se dovoljuje, da Ti revni narodi nimajo možnosti, da si pomagajo sami, temveč se zanašajo na najbolj skrajne religije (to je danes brez vsake sence dvoma islam)? zakaj vsi t.i humanitarci, ki v verigi humanitarizma dobro služijo ne poskrbijo, da bodo nepotrebni? to pa je, da takoj uveljavijo enakost med spoloma, svobodo telesa za svobodni duh (beri, nudistčne plaže).. na kratko povedano, da si bodo ljudje doma sami pomagali, uredili svojo državo s spoštovanjem osnovnih pravic živih bitij in onemogočili cinizem vseh, ki v imenu dobrodelnosti pripomorejo, da se vzdržuje iztirjeno (citiram novoizvoljenega nemškega predsedniak) stanje na planetu, kjer je nataliteta pogubna.
krasotniji
13. 02. 2017 09.23
+22
Problem ni humanitarni sistem. Problem je, da je povprečna rodnost v teh deželah čez 8.
vladaricaumov
13. 02. 2017 12.55
-3
Ja sej, mors jih tok nastepat, itak sam eden ali dva najmocnejsa prezivita. Po kok otrok so pa mele nase babice in prababice, no.
GRoman
13. 02. 2017 09.15
+0
Sputnik
13. 02. 2017 09.14
+5
afriški narodi sploh ne vejo da se zbira denar za jim pomagat. kdor ne verjame najj jih vpraša
akmt
13. 02. 2017 09.06
+17
Vsak evro pomoci tja je stran vrzen.ker itak ne pride na pravo mesto.sploh je pa treba odstranit vzroke...