Na kakšen način množični mediji predstavljajo zadnje dogodke v ZDA?
Pri vsakem dogodku, ki se prezentira skozi medije, gre za razsežne, vzročno-posledične vsebine, ki naredijo določen vtis. Odziv na dogodek nikoli ni samo racionalen, pač pa predvsem emocionalen, čustven. Poglejmo primer tragedije na Manhattnu; to ni prva katastrofa, v kateri je nastradalo civilno prebivalstvo, je pa prva, ki je pretresla svet. To so omogočili prav mediji, kar pomeni, da so mediji tisti, ki determinirajo dogajanje. Iz Washingtona nismo videli nobenega bližnjega posnetka, v New Yorku pa je bilo to težje doseči, saj so dogodek snemali tudi amaterji, mimoidoči. Na prvih posnetkih smo lahko slišali tudi verbalne odzive ljudi, slišati je bilo besede "fuck" in "shit", kasneje smo slišali samo še "Jesus". Mediji imajo moč predstaviti dogodek po svoje, kar pomeni, da je sodobni svet medijska podoba. Česar ne vidiš, tega ni. Kamera definira naš pogled, določi, kaj bomo videli. Kupujemo torej nekakšen organiziran pogled.
Se na dogodke odzovemo čustveno zaradi medijev?
Skozi medije se oblikuje emocionalni odziv na situacijo. Za tretji svet recimo velja, da ni sentimentalen, da se na dogodke v ZDA ni odzval tako kot ostali svet. Slišal pa sem, da so bili posnetki iz Palestine, na katerih se Palestinci veselijo, ker so teroristi napadli New York in Washington, posneti že prej in je torej šlo za nek drug dogodek. Posnetke so potem umaknili in nisem zasledil, da bi jih še kazali. Medijska podoba realnosti ni realnost sama. Naj omenim mašo na stadionu, ki je bila pred nekaj dnevi v ZDA; ko sem gledal posnetek, sem imel občutek, da je stadion nabito poln, kasneje pa se je izkazalo, da je bil napol prazen. Kamere so torej prikazale drugačno situacijo od resnične.
Ali to pomeni, da ameriški mediji manipulirajo z javnostjo?
Amerika ima zagotovljeno svobodo tiska, vendar pa zna od vsega zahodnega sveta s pomočjo medijev najbolje manipulirati. Če pride do povračilnih ukrepov, je vprašanje, če se bodo sploh videle njihove razsežnosti. Dejstvo je, da dokler se ne vzpostavi neka kritična distanca do določenega dogodka, mediji niso tisti, ki vzpostavljajo njegovo realnost. Povečevanje pomembnosti dogodka lahko pripelje do patriotizma, vendar pa tudi do želje po maščevanju. To deluje v obe smeri –tako pri storilcih kot pri žrtvah. Mediji torej niso nujno tisti, ki odpirajo prostor svobode.
Kako funkcionirajo mediji v Afganistanu in Pakistanu?
Afganistan nima medijev. Situacija zato ni enostavna, saj je javnost težko pridobiti na svojo stran, če ta nima medijev. V Afganistanu se poziv k uporu širi preko duhovnih vodij mul, in sicer v džamijah, na moliščih. Islamski svet je univerzalno usmerjen proti ZDA. Saudska Arabija in Pakistan sta sicer res vstopili v protiteroristično koalicijo, vendar s figami v žepu. Pakistanski voditelj Mušaraf bo po umiku ZDA padel, saj javno mnenje ni na njegovi strani. Imajo ga za izdajalca.
Kako bodo ZDA, po vašem mnenju, odgovorile na teroristični napad?
Prve dni sem imel občutek, da bo odgovor na teroristični napad strikten. Busheva administracija pa zdaj že bolj pazi, v kaj se spušča, zato ni nujno, da bo prišlo do obsežne akcije, v kateri bo prišlo do poboja civilistov. Najverjetneje bodo ZDA rekrutirale nove ljudi, ki bodo na takšne akcije posebej pripravljeni. Dejstvo je, da gre tokrat prvič za vojno, v kateri napadalci ne znajo določiti svojega sovražnika.
In kako bo odreagiral islamski svet?
V vojnah na muslimanskih tleh je umrlo že ogromno civilistov, zato bo odziv muslimanskih držav prav gotovo negativen. Tretji svet je velik in Amerike ne mara, vprašanje pa je, zakaj. Je to res samo zaradi njene velike moči, ali pa so bili njeni interesi, ki ji ima v državah tretjega sveta, pred načeli. Dolgoročno gledano Amerika iz vsake vojne nekaj pridobi. Mediji v muslimanskem svetu do Amerike ne kažejo nobene sentimentalnosti, kar je logično. Pritiski nad njimi se vršijo že tri generacije. V Ugandi je bilo ubitih tri milijone ljudi, pa se zato svet ni ustavil.
Menite, da je možna tretja svetovna vojna?
Če definiramo vojno kot klasičen spopad civilizacij, potem vojne ne bo, kljub temu, da Bushu nekateri pravijo novodobni križar. Lahko pa pride do hude recesije, tako politične kot gospodarske, ki lahko dolgo traja. Imam pa občutek, da bo Amerika iz tega dolgoročno spet nekaj pridobila.
