Njihova naloga je košček za koščkom uničiti mozaik resničnega prikaza vojne na Kosovu še pravi Milošević. Nekdanji jugoslovanski predsednik se je s tem odzval na izjave kosovskega Albanca Halila Morine, ki je na skoraj vsa Miloševićeva vprašanja danes odgovoril "ne vem". Morina je med drugim izjavil, da pred pregonom Albancev s Kosova ni vedel ničesar o grozodejstvih domnevnih albanskih skrajnežev v pokrajini. Z nadaljevanjem pričanja Morine se je danes v Haagu začel tretji teden procesa proti Miloševiću.
Sodnik Richard May je ustavil navzkrižno zaslišanje, ker Milošević po njegovem mnenju ni več postavil nadaljnjih vprašanj.
Kot četrta priča v procesu proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku je nastopil 39-letni zdravnik Agron Berisha, ki je govoril o poboju približno 50 kosovskih Albancev, ki so ga pri kraju Suva Reka izvedli srbski policisti. Kot je dejal, so bili v omenjenem pokolu ubiti tudi člani njegove družine, policija pa je po njegovih besedah tudi požigala hiše.
"To so storili tako, kot da bi vsak dan pobijali ljudi. Točno so vedeli, kam morajo položiti trupla, da bodo zoglenela v gorečih hišah," je še dejal Berisha. Ljudi, ki jih niso takoj umorili, so pregnali v bližnjo picerijo in jih ustrelili, v lokal pa so vrgli tudi bombe, je pojasnil. Berisha je poboj preživel, ker je znal srbski jezik, ki se ga je naučil med študijem v Beogradu.
Policija je od njega zato zahtevala zgolj denar in pa, da naj z družino hitro pobegne, kar je tudi storil ter z enajstčlansko družino odšel v Prizren. Na poti je srečal množico kosovskih beguncev, vsem pa so na meji odvzeli osebne dokumente. Iz Prizrena je Berisha pobegnil v Albanijo, po koncu vojne pa se je vrnil v Suvo reko.
Haaško sodišče je sicer odobrilo sodni pregon za 62 oseb iz BiH, ki so obtožene vojnih zločinov. Banjaluški časnik Reporter pa je danes poročal, da Washington pritiska na beograjske in banjaluške oblasti ter jih poziva, naj ukinejo vire dohodka nekdanjemu vodji bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću.
Člani predsedstva BiH so soglasno ocenili, da je osebam, obtoženih vojnih zločinov, potrebno soditi v BiH, zato so posebno delovno skupino zadolžili, da v sodelovanju s haaškim sodiščem najde načine za uresničitev tega predloga.
