Mehiški policisti tri Italijane za 43 evrov prodali mamilarskemu kartelu

Mehiške oblasti so sprožile preiskavo zoper štiri policiste, ki naj bi bili vpleteni v izginotje treh Italijanov.

Neapeljčane so nazadnje videli in slišali 31. januarja letos v Tecalitlánu, ko so jih na bencinski črpalki ustavili policisti, jih popisali, nato pa prodali mamilarskemu kartelu. 

60-letni Raffaele Russo, njegov 25-letni sin Antonio in 29-letni nečak Vincenzo Cimmino so se sorodnikom v domovini zadnjič javili konec januarja. Raffaele jim je po telefonu povedal, da so jih ustavili policisti na motorjih in v kombiju. Potem se je za moškimi izgubila vsaka sled. 

Russov drugi sin je za lokalni radio namignil, da so očeta, brata in bratranca policisti prodali za 1000 pesov (43 evrov), a mehiške oblasti te navedbe niso potrdile. So pa pridržali in zaslišali tri policiste in policistko ter jih nato tudi obtožili izginotja Italijanov. Če bodo spoznani za krive, jim grozi do 60 let zapora.

Preiskujejo sicer še tri druge policiste. 

Ko so Italijane razglasili za pogrešane, so Mehičani nemudoma sprožili iskalno akcijo, nekatere lokalne policiste pa prerazporedili na druga delovna mesta. Mediji kot vzrok za to navajajo strah, da bi organe pregona člani mamilarskih tolp lahko ustrahovali, kar je v Mehiki prej pravilo kot izjema. 

Kaj so Italijani sploh počeli v Mehiki?

BBC poroča, da so moški v Mehiki prodajalo kitajsko robo. Državni tožilec Raúl Sánchez je potrdil, da je trojica v državi prodajala poceni generatorje in kmetijske naprave, pod pretvezo, da gre za izdelke vrhunskih blagovnih znamk.

Sorodniki sicer zanikajo, da bi moški v Mehiki počeli karkoli nezakonitega. 

Mehiški mediji so po novici o izginulih tujcih hitro privlekli na plan star primer 43 študentov, za katerimi se je leta 2014 v Iguali izgubila vsaka sled. Državni tožilec je takrat namignil, da so študente kriminalni tolpi izročili podkupljeni in skorumpirani policisti. Kartel je nato ugrabljene študente umoril in zažgal njihova trupla. 

Lokalni policisti v Mehiki niti slučajno nimajo lahkega dela. Poleg tega, da so slabo usposobljeni za težke preiskave, životarijo z mizernimi plačami, pogosto jim - če ne zamižijo na eno ali obe očesi pri različnih kriminalnih dejavnostih - grozijo in grožnje večkrat tudi uresničijo. 

Zato težje primere v najbolj nasilnih predelih države največkrat preiskujejo zvezni policisti, ki so malce bolj zaščiteni od "običajnih" pripadnikov pregona.