Kot je sporočila Švedska akademija znanosti, bo trojica dobila nagrado za svoje delo na področju kvantne fizike. 75-letni Abrikosov, 87-letni Ginzburg in 65-letni Legget so prispevali pri izboljšanju vedenja o superprevodnosti in superpretočnosti, so svojo odločitev utemeljili v Stochkolmu. Superprevodni materiali se med drugim uporabljajo v magnetnih kamerah za medicinske preiskave in pri pospeševalnikih delcev.
Abrikosov dela v nacionalnem laboratoriju Argonne v zvezni državi Illinois. Ginzburg je nekdanji vodja skupine za teorijo na moskovskem Inštitutu P.N. Lebedev za fiziko, Leggett pa je profesor na ameriški Univerzi Illinois.
Nagrado poleg zlate medalje spremlja ček v vrednosti 10 milijonov švedskih kron ali 1,1 milijona evrov. Nobelove nagrade tradicionalno podelijo 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja nagradnega sklada Alfreda Nobela (1833 - 1896).
Lani so Nobelovo nagrado za fiziko prejeli Američana Raymond Davis in Riccardo Giacconi ter Japonec Masatoši Košiba za pionirsko delo na področju astrofizike. Nobelovo nagrado za fiziko podeljujejo od leta 1901 dalje, ko je tu ugledno priznanje prejel Nemec Wilhelm Conrad Roentgen.
Smernice za odločanje o dobitniku Nobelove nagrade niso določene. Nobel, švedski industrialist in izumitelj dinamita, po katerem nagrade nosijo ime, je določil le, da naj nagrado dobi najpomembnejše odkritje z določenega področja.
Ime letošnjega dobitnika Nobelove nagrade za mir bo znano 10. oktobra. Minuli četrtek so razglasili dobitnika Nobelove nagrade za literaturo, ki jo bo letos prejel južnoafriški pisatelj J. M. Coetzee. V ponedeljek so sporočili, da bosta letošnjo Nobelovo nagrado za medicino dobila Američan Paul C. Lauterbur in Britanec Peter Mansfield za njuna odkritja na področju magnetno-resonančnih preiskav, ki omogočajo preiskave in vizualizacijo notranjih organov, ki jih ni mogoče opazovati z nobeno drugo metodo. V sredo bodo sporočili ime dobitnikov Nobelovih nagrad za kemijo in ekonomijo.
