Vsi trije voditelji so se strinjali, da so potrebni še nadaljnji pogovori, sporne točke pa morajo biti razjasnjene v Varnostnem svetu ZN. Kljub temu je tristransko srečanje v Berlinu nedvomno prineslo napredek, je po srečanju s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom in britanskim premierom Tonyjem Blairom dejal nemški kancler Gerhard Schröder, ki je gostil današnji vrh.
Jacques Chirac je po dvournih pogovorih vztrajal, da je treba suverenost v Iraku "v nekaj mesecih" prenesti z ameriških okupacijskih sil na iraške oblasti. V tem primeru je tudi mednarodna skupnost pripravljena nuditi tehnično in finančno pomoč. Schröder in Blair o rokih nista govorila. Chirac je še dodal, da ZN potrebujejo veliko večjo odgovornost za demokratično obnovo Iraka.
Tony Blair je poudaril, da je "resnični prenos suverenosti" na Iračane tudi v britanskem interesu. London tako kot Berlin in Pariz podpira ključno vlogo ZN v tem procesu. Ob tem pa je spomnil na napad na ZN v Bagdadu, v katerem je umrlo več deset ljudi in opozoril, da bo oblast Iračanom mogoče predati šele takrat, ko bo to možno "na terenu".
London je bil med vojno v Iraku tesen zaveznik Washingtona, medtem ko sta bila Berlin in Pariz odločna nasprotnika vojni. Francija in Velika Britanija sta članici Varnostnega sveta ZN s pravico veta, medtem ko je Nemčija trenutno le nestalna članica tega organa svetovne organizacije. Do tristranskega srečanja je prišlo nekaj dni pred za sredo načrtovanim polurnim srečanjem Schröderja in ameriškega predsednika Georgea Busha ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku. Chirac se bo z Bushem v New Yorku srečal v četrtek. ZDA so doslej zavračale francoske načrte v zvezi z Irakom.
Na vrhu tudi o evropski ustavni pogodbi
Po pogovorih s kolegoma iz Nemčije in Francije, se je tudi britanski premier Tony Blair pridružil tistim, ki se zavzemajo za čim manj sprememb osnutka evropske ustavne pogodbe na oktobrski medvladni konferenci. Schröder je po vrhu v Berlinu dejal, da bi po mnenju vseh treh šefov držav sodelovanje pri evropskih obrambnih projektih lahko vključevalo tudi le nekaj zainteresiranih držav, če ciljev ne bi bilo mogoče doseči v Evropski uniji s 25 članicami. Blair je ob tem še dejal, da po njegovem mnenju evropska obramba in zveza Nato spadata skupaj, s Schröderjem in Chiracom pa se je zavzel tudi za krepitev samostojnih evropskih obrambnih struktur.
Blair, Chirac in Schröder so se strinjali, da bi moral biti projekt oblikovanja evropske ustavne pogodbe dokončan do konca leta, v vsakem primeru pa pred širitvijo EU 1. maja 2004, pri čemer bi moral osnutek ustave, ki ga je izoblikovala konvencija o prihodnosti Evrope, ostati v največji možni meri nespremenjen. "O podrobnostih je mogoče razpravljati," je ob tem dejal Schröder, obenem pa opozoril, da odgovornost za morebitne drugačne konsenzualne rešitve nosijo tisti, ki se zavzemajo za spremembe osnutka. Čeprav je London še nedavno dokaj ostro nasprotoval nekaterim določilom, vsebovanim v osnutku evropske ustavne pogodbe, predvsem tistim, ki so urejala obseg glasovanja s kvalificirano večino, je Blair danes dejal, da mora unija delovati "učinkovito".
