Po neuradnih podatkih je za SRS glasovalo nekaj več kot milijon ali 27,7 odstotka volilnih upravičencev, kar naj bi ji zagotovilo 82 poslanskih sedežev ali skoraj 60 več, kot pa so jih imeli v dosedanjem skupščinskem sklicu. Vodja radikalcev Šešelj je sicer obtoženec Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Na drugem mestu je Demokratska stranka Srbije (DSS) zadnjega predsednika ZRJ Vojislava Koštunice z dobrih 695.000 ali 18 odstotki glasov (53 poslanskih mandatov), na tretjem Demokratska stranka (DS) pokojnega Zorana Đinđića s približno 490.000 glasov oz. 12,6 odstotka glasov (37 mandatov), na četrtem pa G17 plus Miroljuba Labusa s približno 453.000 glasov oz. 11,7 odstotka vseh glasov (34 mandatov).
Petodstotni volilni prag naj bi prestopili še zveza Srbskega gibanja za obnovo (SPO) Vuka Draškovića in Nove Srbije (NS) Velimirja Ilića z dobrih 300.000 ali 7,8 odstotka glasov in s 23 poslanskimi mandati in Socialistična stranka Srbije (SPS) drugega haaškega obtoženca Slobodana Miloševića s približno 285.000 ali 7,4 odstotka glasov, kar naj bi ji prineslo 21 sedežev v parlamentu.
Kljub zmagi pa SRS v parlamentu nima zagotovljene absolutne večine. Šešljevi radikalci tako ne morejo oblikovati vlade, tudi če bi si zagotovili podporo Miloševićevih socialistov. Vsi, ki so spremljali potek volitev, so si edini tudi v oceni, da je bila volilna udeležba največja od političnih sprememb v Srbiji.
Osumljenca za vojne zločine postala poslanca
Ena od posebnosti volitev je bilo tudi kandidiranje za poslance kar štirih obtožencev sodišča v Haagu, od katerih so trije nosilci volilne liste. Milošević je nosilec liste SPS, na čelu liste svoje stranke pa je tudi Šešelj, ki je spomladi prostovoljno odšel v Haag. Tako Šešelj kot Milošević sta si po neuradnih podatkih zagotovila poslanski sedež v srbskem parlamentu.
Haaško sodišče je oktobra vložilo obtožnico proti štirim vojaškim oziroma policijskim generalom, kar trije med njimi pa so na volilnih listah posameznih strank: nekdanji načelnik generalštaba vojske ZRJ Nebojša Pavković je bil nosilec liste zveze SNS - Narodni blok, aktualni načelnik službe javne varnosti Sreten Lukič je bil na listi prvega srbskega policista Dušana Mihajlovića oz. njegove LS, na kateri je kot častni, 251. poslanski kandidat tudi nekdanji poveljnik prištinskega korpusa Vladimir Lazarević.
Nacionalne manjšine brez možnosti za izvolitev
Volitev na 248 voliščih na Kosovu se je udeležilo 60 odstotkov od dobrih 97.000 volilnih upravičencev, a tudi tam je po neuradnih podatkih nadvse prepričljivo zmagala Šešljeva SRS (dobrih 42 odstotkov glasov), na drugem mestu pa je Koštunićeva DSS s 15,67 odstotka dobljenih glasov. Stranka DA Nebojše Čovića, ki je vodja državnega koordinacijskega centra za Kosovo, je dobil manj kot 14 odstotkov glasov.
Po poročanju beograjskih medijev je bila najslabša volilna udeležba v treh občinah na jugu Srbije (Bujnovac, Medvedja, Preševo), kjer so Albanci med približno 74.000 volilnimi upravičenci prav tako večinska etnična skupina. Vodje treh strank Albancev v omenjenih občinah so sicer pozvale svoje privržence naj bojkotirajo volitve, ker so prirejene po Miloševićevem zakonu z določilom o petodstotnem volilnem pragu, ki ga po njihovem mnenju ne morejo prestopiti niti večje stranke, kaj šele stranke etničnih manjšin.