V slogu podobnih obiskov predsednika Georgea Busha mlajšega, v letih po invaziji na Irak leta 2003, je tudi Trumpov potekal na skrivaj. S seboj so vzeli novinarja tiskovne agencije AP, ki je molčala, dokler niso bili vsi skupaj v oporišču Al Asad. Trumpovi predhodniki so pogosteje obiskovali vojake na vojnih območjih v tujini, ponavadi pa prve dame niso vzeli s seboj.
Obisk ni bil javno načrtovan, saj je nameraval Trump z družino preživeti božično-novoletne praznike na Floridi, vendar je ostal v Washingtonu, potem ko ni hotel podaljšati proračunskega financiranja vladnih agencij, ker mu kongresni demokrati niso hoteli odobriti petih milijard dolarjev za zid na meji z Mehiko. Pogajanja o obnovitvi financiranja niso šla nikamor, Trump pa je dolgčas v Beli hiši premagoval s tvitanjem.
Za zdaj še ni jasno, ali je bil obisk vojakov v Iraku načrtovan na skrivaj ali je šlo za trenutni navdih. Zanesljivo pa mu je obisk po tednu političnih zmešnjav in padanja borznih indeksov prinesel nekaj političnih točk.
Trump se ubada s kritikami svoje odločitve o umiku 2000 vojakov iz Sirije, s čimer je kurdske zaveznike tam prepustil na milost in nemilost turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu. Zaradi tega je odstopil njegov obrambni minister James Mattis. Borzni indeksi pa so imeli najslabši predbožični teden v zgodovini.
Trump, ki se je služenju v vojni v Vietnamu izognil z zdravniškim potrdilom o deformiranih kosteh v stopalih, je bil sicer že najmanj leto in pol izpostavljen tudi kritikam, da se ne potrudi iti do vojakov, ki se borijo proti terorizmu na tujem.
Trump je v Iraku hitel tudi zagotavljati, da okrog 5000 vojakov, ki so tam nameščeni za pomoč lokalnim silam v boju proti Islamski državi, ne bo umikal.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.