Trump podjetje prepušča sinovoma, kritiki ostri: predsednikova pot vodi v škandale in korupcijo

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci v sredo s pomočjo odvetnice predstavil načrt za izognitev konfliktu interesov zaradi številnih poslov, s katerimi je povezan osebno ali prek svojega podjetja. Ta načrt se strokovnjakom, kot je direktor urada za vladno etiko ZDA, zdi povsem nezadosten.

Odvetnica podjetja Morgan & Lewis Sheri Dillon je zagotovila, da Trump ne bo izkoriščal predsedniškega položaja v osebno korist. Vodenju podjetja se bo odpovedal, prevzeli pa ga bodo sinova Eric in Donald mlajši ter glavni finančni direktor Allen Weisselberg, ki je pri podjetju še iz časov Trumpovega očeta Freda. Podjetje ne bo sklepalo novih mednarodnih poslov, bo pa poslovalo še naprej v ZDA.

Dillonova in Trump trdita, da se novoizvoljeni ameriški predsednik z otrokoma ne bo nikoli pogovarjal o poslovanju podjetja. Trump je dejal, da se bo čez osem let vrnil in ju odpustil, če ne bosta dobro delala. "Takšne meje delujejo med poslovneži, vendar ne v družini," pa meni izvršna direktorica Projekta za vladni nadzor Danielle Brian. "Tak načrt mu ne onemogoča profitiranja s položajem, niti ne preprečuje oviranja njegovega dela v Beli hiši."

Trump je zagotovil, da bi zlahka vodil tako ZDA kot svoje podjetje, vendar se bo žrtvoval in bo le predsednik. "Pri kandidatih za visoke vladne položaje je po navadi pomembnejši patriotizem," je dejal direktor urada za vladno etiko Walter Shaub, ki ga je na položaj leta 2013 za pet let imenoval Barack Obama, v uradu pa je delal že pod Georgeom Bushem mlajšim.

Trump prav tako trdi, da pravila proti konfliktu interesov ne veljajo za predsednike ZDA. Kljub temu so se vsi njegovi predhodniki znebili premoženja oziroma ga dali v poseben sklad z neodvisnim upraviteljem, da se izognejo tudi senci dvoma. Jimmy Carter je na primer prodal svojo farmo kikirikija, Ronald Reagan pa dal vse svoje premoženje v poseben sklad.

Za Trumpa bi bila prodaja malce bolj zapletena, saj je vpleten v okrog 500 poslovnih interesov v 20 državah sveta. Dillonova je zagotovila, da prodaja ne pride v poštev, ker se lahko zgodi, da bo moral prodati pod ceno, in to ne bi bilo pošteno, ker je podjetje gradil vse življenje. Shaub meni, da to pomeni, da predsedniški položaj za Trumpa ni dovolj pomemben.

"Predsednikovanje je delo za poln delovni čas," je dejal.
Shaub je pohvalil nekatere kandidate za ministrske položaje, kot je Rex Tillerson, ki se je ločil od svojega premoženja za čas vodenja State Departmenta, in meni, da bi moral Trump storiti enako, ne pa da ostaja solastnik sklada, ki je lastnik njegovega poslovnega premoženja. Opozoril je tudi, da je Trump odstopil od obljube, ki jo je dal novembra. Namreč da njegovo podjetje ne bo sklepalo več nobenih novih poslov.

Dillonova je o tem dejala, da bodo imenovali nadzornika za etična vprašanja, ki bo posredoval, če bo pri novih poslih dišalo po konfliktu interesov oziroma služenju na račun Trumpovega položaja. Dobiček, ki ga bo zaslužil s hotelskimi sobami, ki jih najamejo predstavniki tujih vlad, pa bo Trump nakazal finančnemu ministrstvu ZDA.

Trump na primer najema poslopje, v katerem je njegov najnovejši hotel v Washingtonu, od vlade, ki jo bo kmalu vodil. Torej se bo prepiral sam s seboj glede višine najemnine. Njegovo podjetje dolguje več sto milijonov dolarjev tujim državam in podjetjem, kar prav tako povzroča skrbi.

"Trumpova pot vodi v škandale in korupcijo," meni nekdanji pravnik za etična vprašanja pri Obami Norm Eisen, ki je najglasnejši kritik načrta. Črno prihodnost napoveduje tudi predsednik organizacije Javni državljan Robert Weissman. "Novoizvoljeni predsednik Trump je padel na etičnem testu in Amerika bo trpela posledice," je sporočil.

Trumpovo podjetje je sicer do zdaj odstopilo od številnih predvidenih poslov, na primer v Argentini, Azerbajdžanu, Braziliji, Gruziji, Indiji in Savdski Arabiji. Trump je v času kampanje prodal za 40 milijonov dolarjev delnic. Poravnal je tožbo zaradi svoje prevarantske univerze, pred kratkim pa tudi popustil v pogajanjih s 500 zaposlenimi v hotelih v Las Vegasu in prestolnici pri novi kolektivni pogodbi, ki jim zagotavlja višje plače, pravico do pokojnine in zdravstvenega varstva.

Za kritike to ni dovolj. "Brez popolne ločitve od konfliktov interesov Američani nikoli ne bodo vedeli, kje se konča Trumpovo podjetje in kje se začne Trumpova vlada," so sporočili demokratski senatorji Bob Casey, Elizabeth Warren in Tammy Baldwin.

Trump, kot kaže, prav tako ne bo nikoli objavil svojih davčnih napovedi, česar mu po zakonu ni treba storiti. Na novinarski konferenci je vprašanje o tem zavrnil, da to zanima le še medije. Poleg tega je zmagal, čeprav tega ni storil, zato ne vidi problema.

Trump še naprej vztraja v vojni z ameriškimi obveščevalci

Donald Trump je na novinarski konferenci ugibal, da so kočljive informacije, ki naj bi jih imeli Rusi o njem, spravili v javnost ameriški obveščevalci, kar bi bilo sramotno, in se primerjal z žrtvami nacistične Nemčije. Iz Bele hiše je dobil sporočilo, da se tako ne govori.

Povsem nenavadno je, da bi bili ameriški obveščevalci v vojni z novoizvoljenim ameriškim predsednikom, kot se dogaja zdaj, saj se bo moral Trump na položaju predsednika zanašati na njihove točne informacije, na podlagi katerih bo sprejemal politične odločitve. Predvsem tiste, ki zadevajo zunanjo politiko.

Trumpu je s svojimi pripombami poenotil razdeljeno obveščevalno skupnost ZDA, ki jo tvori skupaj 17 vladnih agencij. Družno so sestavili poročilo, ki pravi, da je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal vdore v računalniške sisteme obeh strank v ZDA, vendar predal WikiLeaksu le nerodne informacije o Hillary Clinton.

Trump je uvodoma zavrnil trditve z besedami, da gre za iste ljudi, ki so trdili, da ima Irak orožje za množično uničevanje, konec preteklega tedna, ko so mu prinesli zaupno poročilo v njegovo stolpnico na Manhattnu, pa je bil tiho oziroma poln hvale na račun obveščevalcev. Nato je CNN poročal o tem, da imajo Rusi kočljive informacije o Trumpu, Buzzfeed pa objavil zgodbo o prostitutkah v Moskvi, uriniranju in podobnih nečednostih.

Trump navedbe, da bi Rusi zbrali kočljive informacije o njem, ostro zavrnil

Poročalo se je tudi o povezavah med Rusi in Trumpovo kampanjo pred volitvami. Trump se je odzval silovito, na Twitterju vse zavrnil kot laži, lov na čarovnice, linč, vreden nacistične Nemčije, in pozabil na spoštovanje do obveščevalcev. Jezo je stresel na vse medije, ki so o tem poročali, na čelu s CNN, ki je bil prvi in novinarju televizije na novinarski konferenci ni dovolil zastaviti vprašanja.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest je dejal, da je velika napaka, če nekdo dvomi o motivaciji obveščevalnih domoljubov, ki sicer nimajo vedno prav, vendar pa je postavljanje motivacije za njihovo delo pod vprašaj nekaj čisto drugega.

Trump je v sredo povedal, da bo to velik madež na časti in slovesu obveščevalne skupnosti, če je res spravila umazane lažnive informacije o njem v javnost. Zatrdil je, da mu obveščevalci v predanem poročilu niso omenjali prostitutk in lulanja po hotelski postelji v Moskvi, kar je pozneje potrdila tudi televizija NBC na podlagi svojih obveščevalnih virov.

Trump je v sredo stežka izdavil, da verjame, da so Rusi vlamljali v računalnike. Temu se je do zdaj upiral iz razumljivega razloga, saj se zastavljajo vprašanja o legitimnosti njegove izvolitve. Hkrati je dejal, da so za ruski hekerski vdor krivi demokrati sami, ker sistema niso zavarovali, in takoj dodal, da vdirajo tudi drugi, na primer Kitajci.

Do inavguracije le še nekaj dni

Trump bo 20. januarja prevzel oblast in v obveščevalne agencije bo zapihal nov veter z novimi šefi. Od njega bo tudi odvisno, koliko proračunskega denarja bo kdo dobil, in Trump ima dolg spomin. Obenem pa se obveščevalnih agencij oziroma njihovih uslužbencev ne bo dalo nikoli povsem ukrotiti in v prihodnje se verjetno obeta še kakšen škandalček.

Malce nerodno bo tudi poznejše sodelovanje. Kako se bo na primer Trump pri utemeljevanju odločitve za politični ukrep ali celo napad na koga skliceval na obveščevalne podatke, ki jih trenutno daje v nič. Glede na njegov dozdajšnji pristop sicer to ne bo težko. Povedal bo pač, da jim po novem zaupa, ker so se spremenili.

Mehiški predsednik: Mehika ne bo plačala Trumpovega zidu

Mehika ne bo plačala zidu, ki ga na meji med ZDA in Mehiko namerava zgraditi novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, je v sredo dejal mehiški predsednik Enrique Pena Nieto. Po njegovih besedah bodo odnosi v ZDA v prihodnjem letu izziv, s katerim pa se bo soočil z dialogom in diplomacijo.

Pena Nieto se je tako odzval na izjave Trumpa na njegovi sredini novinarski konferenci, prvi po več mesecih. Novoizvoljeni ameriški predsednik, ki bo na položaj prisegel 20. januarja, je dejal, da bo na meji z Mehiko zgradil zid in ne ograje, za kar bo plačala Mehika, ki jo sicer zelo spoštuje. Če ne v gotovini, pa kako drugače.

"Na mizi so vse teme, pomembne za naše dvostranske odnose," je dejal Pena Nieto. "Nikoli ne bomo sprejeli česarkoli, kar ne bi bilo častno za državo ali Mehičane," je zatrdil. Dodal je, da bo branil investicije v Mehiki, ki jih je Trump omenjal v prejšnjih govorih.

O zaščiti mehiških državljanov v ZDA, suverenosti Mehike in njenih interesih se mehiški predsednik ne namerava pogajati. Kot je dejal, si bo prizadeval za dogovore, ki bodo Mehiki zagotovili trgovanje in investicije z ZDA in Kanado.

"Z ZDA in njihovim predsednikom bomo imeli dobre odnose. Odnose, ki bodo dobri za Mehiko in Mehičane," je še zatrdil Pena Nieto po srečanju z mehiškimi diplomati v prestolnici Ciudad de Mexico.