Washington Post je pred dnevi objavil odmevno zgodbo, v kateri so razkrili, da so ameriški obveščevalci prijavili predsednika ZDA Donalda Trumpa, ker je ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v pogovoru obljubil ’finančno in drugo pomoč’ v zameno za uvedbo preiskave poslov sina vodilnega predsedniškega kandidata demokratov Josepha Bidna. Hunter je sicer najmlajši sin Joea Bidena, ki je po izobrazbi pravnik in tudi odvetnik. Trump je sprva to zanikal, a mu je življenje zagrenil prijatelj, odvetnik in svetovalec Rudi Giuliani, ki se je zapletel pri "pojasnilu":
V t. i. ukrajinski aferi je Donald Trump na koncu le priznal, da je naredil to, kar so mu očitali glede Rusije: "Imela sva dober pogovor (z ukrajinskim predsednikom). Veliko je bilo govora o zmagi na volitvah in sem čestital novemu ukrajinskemu predsedniku in večinoma o korupciji. Američani ne želimo, da bi naši ljudje kot podpredsednik Joe Biden in njegov sin doprinesli h korupciji," je rekel za medije.
Ukrajinskega predsednika je po poročanju žvižgačev prosil, če bi lahko tako ali drugače pomagal pri uvedbi preiskave proti Hunterju Bidnu, sinu najverjetnejšega in njemu najnevarnejšega političnega nasprotnika na volitvah leta 2020. Trump je tudi rekel, "da naj Zelenski dela skupaj z Giulianijem na Bidnovem primeru in da bi številni v Washingtonu radi videli uspešen razplet." Medtem ko naj bi Trump Zelenskega v enem klicu osemkrat pozval, naj sodeluje z njegovim odvetnikom Rudyjem Giulianijem v preiskavi Hunterja Bidna, so ZDA zadrževale 250 milijonov dolarjev vojaške pomoči Ukrajini.
Skupina podpornikov in sodelavcev Donalda Trumpa zdaj začenja novo kampanjo, in sicer to, da naj bi Joe Biden z grožnjami prepričal ukrajinskega tožilca, da odstopi od preiskave proti Hunterju Bidnu. To naj bi se zgodilo leta 2016, ko je bil Biden še vedno ameriški podpredsednik. Tožilec Viktor Šokin je preiskoval ukrajinskega proizvajalca plina Burismo Holdings, v katerem je kot pravnik in član odbora delal Hunter Biden. Zaplet glede Burisme Holdings se je vlekel že leta, Hunter pa je prišel v podjetje leta 2015 ravno zato, da bi lahko pomagal pri preučevanju pravnega odgovora na vse obtožbe. Joe Biden trdi, da se s sinom nikoli ni pogovarjal o ukrajinskemu delu, a se je kasneje izkazalo, da to ni resnica, sploh zato, ker je vedel, da bi to lahko škodilo ugledu podpredsednika.
Joe Biden je res govoril Ukrajincem, da ne bodo dobili denarja, če se ne bodo rešili tožilca Šokina. Enako zahtevo so imele še številne druge države, ki so v prvem ukrajinskem tožilcu videle močno stično točko korupcije in podkupovanja, ki je bila v državi vseprisotna. Tudi Evropska unija je takrat zahtevala, da se morajo rešiti Šokina in po njegovi odstavitvi je oseba odgovorna za odnose z Ukrajino rekla, da "to dejanje odpira novo poglavje v delovanju državnega tožilstva, ki ne bo več politično podkupljivo in da se ponovno povrne zaupanje ljudi." Iz tega dejanja, dejstva, da je Šokinovo tožilstvo preučevalo tudi delovanje podjetja, v katerem je delal Hunter Biden, je Donald Trump želel, da se ponovno uvede preiskava proti Bidnu, kar bi mu nedvomno škodilo v politični kampanji za ponovno izvolitev.
Zdaj se Bela hiša na vso moč trudi zgodbo obrniti – tudi tako, da se je Trump boril le proti korupciji po svetu in v drugih državah, Hunter Biden pa se je "izognil roki pravice." Bela hiša ne želi objaviti prepisa pogovorov med predsednikoma, trdi, da je bil pogovor delno zaupen. Ukrajinci pa so sporočili, da niso imeli občutka, da bi Trump na njih pritiskal, niso pa zanikali, da je bilo govora o Hunterju Bidnu. Tako v ZDA kot v Ukrajini ne obstaja kakršen koli dokaz, da bi Joe ali Hunter Biden kršila kakršnokoli zakonodajo ali se zapletla v nedovoljene posle s podjetjem Burismo Holdings.
Ukrajinski škandal, kot ga imenujejo ameriški mediji, je še eden v vrsti domnevnih nepravilnosti, ki jih je naredil Donald Trump. Večina se je izkazala za (delno) upravičene, a so ameriški volilci in politični sistem tako polarizirani, da jim ameriškega predsednika ni uspelo spraviti v kot. Namreč, čeprav imajo demokrati večino v kongresu, imajo republikanci to v senatu, ta kombinacija pa preprečuje izvedbo resnih preiskav in postopkov odstavitve, o katerih se govori od leta 2016.
KOMENTARJI (60)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.