FOTO in VIDEO: ZDA začasno razveljavila sporno prepoved vstopa v državo. V evropskih mestih protesti proti Trumpu

Ameriška administracija je v skladu z odločitvijo sodišča danes začasno razveljavila ukaz novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prepovedi vstopa državljanom iz sedmih muslimanskih držav v ZDA. Kot so povedali v State Departmentu, lahko ti potniki spet potujejo v ZDA, če imajo veljaven vizum.

Za to so se odločili po tem, ko je zvezni sodnik v Seattlu v petek začasno razveljavil omenjeni Trumpov izvršni ukaz z utemeljitvijo, da povzroča nepopravljivo škodo gospodarstvu in državljanom. Vladi po ocenah sodišča ni uspelo z ničemer dokazati, da ljudje, proti katerim je ukaz usmerjen, predstavljajo nevarnost za ZDA.

Bela hiša je takoj napovedala pritožbo na sodnikovo odločitev, medtem pa prepoved očitno ne velja več. "Razveljavili smo začasen preklic vizumov," so povedali v State Departmentu. "Posamezniki z vizumi, ki niso bili fizično uničeni, lahko zdaj potujejo, če je njihov vizum veljaven," so dodali.

Kot so v ločenem sporočilu navedli na ministrstvu za domovinsko varnost, bo pritožba vložena "takoj, ko bo mogoče", saj je ameriška administracija prepričana, da je ukaz "zakonit in ustrezen". "Namen tega ukaza je zaščititi domovino in Američane, kar je najvišja naloga in odgovornost predsednika," so poudarili. Do takrat bodo, kot so sporočili, pregledi potnikov potekali po prej ustaljenem redu.

Trump: Mnenje tako imenovanega sodnika je smešno in bo razveljavljeno

Ameriški predsednik Trump je sicer trdno odločen, da bo razveljavil sodno odločbo, ki je razveljavila njegov izvršni odlok o prepovedi potovanj za prebivalce sedmih muslimanskih držav. Zveznega sodnika Jamesa Robarta je označil za ''tako imenovanega'' sodnika, čigar ''smešna'' mnenja jemljejo pravico od naše države.

"Če država ni več v položaju, da pove, kdo lahko pride in kdo ne, še posebej v luči varnosti, je velik problem," je še tvitnil Trump. Njegovi pravni strokovnjaki že pripravljajo ustrezno vlogo za prizivno sodišče za razveljavitev odločitve iz Seattla.

Zvezni sodnik v Seattlu je namreč v petek začasno razveljavil izvršni ukaz ameriškega predsednika o priseljencih in beguncih z utemeljitvijo, da povzroča nepopravljivo škodo gospodarstvu in državljanom, vladi pa ni uspelo z ničemer dokazati, da ljudje, proti katerim je usmerjen, predstavljajo nevarnost za ZDA.

Sodnik James Robart ni "liberalni aktivist", kot Trumpovi podporniki označujejo vse, ki dvomijo v predsednikove odločitve, ampak republikanec, ki ga je na položaj predlagal republikanski predsednik George Bush mlajši.

Po tej razveljavitvi so letalske družbe danes ponovno začele prevažati te potnike tja. Če imajo veljaven vizum ali zeleno karto, lahko ponovno potujejo na cilje v ZDA, so na primer sporočili iz družbe Qatar Airways. Podobna navodila so po poročanju tujih tiskovnih agencij izdali tudi drugi letalski prevozniki, med drugim Egyptair in Swiss.

Hud udarec

Sodnikova odločitev s političnega vidika predstavlja hud udarec Trumpovemu ukazu in je pretresla Belo hišo, ki se je na sodno odločitev nemudoma odzvala z dvema sporočiloma za javnost.

Bela hiša je odgovorila, da bo pravosodno ministrstvo vložilo zahtevo za zaustavitev "nezaslišanega ukaza" in branilo predsednikov izvršni ukaz, za katerega verjame, da je zakonit in primeren. Nekaj minut kasneje je prišlo novo skoraj identično sporočilo za javnost, ki pred omembo sodnega ukaza izpušča besedo "nezaslišanega".

"Zakon pravi, da lahko predsednik z razglasom in za obdobje, ki se mu zdi potrebno, začasno prepove vstop v ZDA vsem tujcem, priseljencem ali obiskovalcem oziroma uvede omejitve na vstop, ki se mu zdijo ustrezne, če ugotovi, da je lahko vstop kateregakoli tujca škodljiv za interese ZDA," sporoča Bela hiša in zatrjuje, da je ukaz namenjen zaščiti domovine.

Pravosodni minister države Washington Bob Ferguson je odločitev sodnika Robarta po drugi strani označil za zmago ustave in potrditev, da ni nihče nad zakonom, niti predsednik.

"Odločitev pomeni, da lahko ljudje spet potujejo kot prej," je zagotovil. Na vprašanje o morebitni zmedi pa je odgovoril, da je zmedo ustvaril ukaz, sodnik pa jo je odpravil. "Prepričan sem, da predsedniku odločitev ne bo všeč, vendar mora spoštovati zakon in zagotovil bom, da ga bo," je dejal Ferguson.

Trump mora sodni ukaz upoštevati

Trumpova administracija oziroma ministrstvo za domovinsko varnost mora sodni ukaz upoštevati, sicer bo nastala ustavna kriza. Žoga je sedaj pred zveznim prizivnim sodiščem v San Franciscu, ki je pristojno za zvezno državo Washington, primer pa bo skoraj zagotovo končal na vrhovnem sodišču ZDA, ki je trenutno razdeljeno, saj je v njem polovica liberalcev in polovica konservativcev.

Trump je pred tednom dni podpisal izvršni ukaz o prepovedi vstopa za 90 dni vsem državljanom sedmih muslimanskih držav, prepovedi vstopa za 120 dni za vse begunce in o prepovedi vstopa beguncem iz Sirije za nedoločen čas. Ukaz je sprožil proteste in kritike po vsem svetu, v ZDA pa tudi poplavo tožb. Skupaj s temi je proti Trumpu odkar je 20. januarja prevzel oblast vloženih že več kot 50 tožb.

Na Trumpov ukaz se je pred tednom dni najprej odzvala zvezna sodnica v Brooklynu, ki je prepovedala izgon vseh, ki so jih na podlagi ukaza pridržali po ameriških letališčih ne glede na to, da so imeli veljavne dokumente, kot so vizumi ali celo dovoljenja za delo in bivanje v ZDA (zelena karta). Ni pa odločala o veljavnosti samega ukaza, kar je v petek storil sodnik v Seattlu.

Sodni petek se je za Trumpa začel dobro, saj je najprej zvezni sodnik v Bostonu zavrnil zahtevo po razveljavitvi izvršnega ukaza, nato pa je prišla odločitev sodnika v Seattlu.

Trumpova administracija je trdila, da je ukaz prizadel morda le okrog 100 ljudi. Na sojenju v Virginiji, kjer je država uspela z zahtevo, da se pridruži drugim, ki tožijo Trumpa zaradi ukaza, pa je odvetnik vlade priznal, da so razveljavili 100.000 vizumov. State Department se je odzval s pojasnilom, da ni tako hudo, saj naj bi preklicali plačane vizume za "le" 60.000 ljudi.

V evropskih mestih protesti proti Trumpu

V Londonu se je danes zbralo več tisoč ljudi in protestiralo proti ukazu novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prepovedi vstopa državljanom določenih držav v ZDA. Podoben protest je potekal tudi v Parizu in Berlinu, kjer se je zbralo okoli tisoč ljudi.

Protestniki so tako izražali nasprotovanje Trumpovemu ukazu o prepovedi vstopa v ZDA za državljane Irana, Iraka, Libije, Somalije, Sudana, Sirije in Jemna, ki pa je bil po odločitvi sodišča danes začasno razveljavljen.

"Trumpa v smeti", "Ne rasizmu", "Laže!" je vzklikalo več tisoč protestnikov v Londonu, ki so se na pobudo več nevladnih organizacij najprej zbrali pred ameriškim veleposlaništvom, nato pa so se s transparenti sprehodili do Trafalgar Squarea. Priložnost so izkoristili tudi za kritiko dogovarjanja britanske premierke Therese May s Trumpom. "Če bo Theresa May še naprej vabila Trumpa, bomo paralizirali celotno mesto," je povedal predstavnik organizacije Stop the War Coalition Chris Nineham.

Protestnike v britanski prestolnici je preko video povezave nagovoril tudi vodja laburistov Jeremy Corbyn, ki se jim je zahvalil, ker se zavzemajo za tisto, kar je prav in ker so pokazali solidarnost z Američani, ki delijo njihova stališča in vrednote. Po pisanju časnika The Guardian se je protestov v Londonu udeležilo okoli 10.000 ljudi, po navedbah organizatorjev pa 40.000.

Kakih tisoč ljudi, med njimi številni priseljenci, se je zbralo na protestu v Parizu. "Tukaj smo, da povemo, da ne pristajamo na sovraštvo," je povedal eden od organizatorjev shoda Michael Jacobs, po rodu Američan. "Trump mora oditi" in "Begunci so dobrodošli" je med drugim pisalo na njihovih transparentih.

Na protestu pred ameriškim veleposlaništvom v Berlinu se je po navedbah policije zbralo okoli 1200 ljudi in pozivalo ameriškega predsednika, naj prekliče sporno prepoved. Demonstranti pred Brandenburškimi vrati pa so med drugim nosili transparente z napisi "Berlin ve, da samo šibki gradijo zidove" ter "Borite se proti nevednosti, ne proti priseljencem".

O protestih proti Trumpovi politiki danes poročajo tudi iz Stockholma in španske Barcelone, kjer se je po poročanju medijev zbralo okoli 300 ljudi.