'Pripravljeni smo bili izvesti napad, dokler nisem vprašal, koliko ljudi bo umrlo'

Ameriški predsednik Donald Trump je po iranski sestrelitvi izvidniškega brezpilotnega letala ameriške mornarice nad Hormuško ožino v četrtek ukazal napad na iranske cilje, a ga je zatem preklical, poroča časnik New York Times.

Po ostrem prvem tvitu, v katerem je sestrelitev označil za "zelo veliko napako", je Trump na srečanju s kanadskim premierjem Justinom Trudeaujem dejal, da težko verjame, da je bila sestrelitev namerna. Po njegovem mnenju je šlo za dejanje nekoga lahkomiselnega in neumnega. Morda kakšnega generala, ki se je zmotil. Nato je razložil, da brezpilotno letalo nima pilota. "Če bi bil nekdo v letalu, bi bila pa to povsem druga zgodba," je dejal Trump.

A glede na poročanje New York Timesa ameriški predsednik ni omilil le svojih izjav. Po pisanju časnika je Trump v četrtek že ukazal napad na iranske vojaške cilje, a ga je zatem preklical. Kot je New York Times, ki se sklicuje na vir v ameriški administraciji, poročal v četrtek, so ZDA nameravale v četrtek zvečer napasti nekaj iranskih ciljev, kot so radarji in protiletalski raketni sistemi, a so ta načrt opustile že v zgodnji fazi.

V Washingtonu navedb niso želeli komentirati, Trump pojasnil ozadje

Časnik ne navaja, kaj je bil razlog za preklic operacije in ali jo morda nameravajo izvesti kasneje. Bela hiša in Pentagon pisanja časnika nista želela komentirati.

Popoldne je Trump v nizu tvitov potrdil poročanje New York Timesa. Kot je zapisal, so bili ameriški vojaki "že napeti in pripravljeni", da se maščujejo za sestreljeni dron. "Pripravljeni smo bili izvesti napad, ko sem vprašal, koliko ljudi bo umrlo. 150, gospod, je bil odgovor generala. 10 minut pred napadom sem ga zato ustavil, ne bi bilo sorazmerno s sestrelitvijo brezpilotnega letala," pa je med drugim pred nekaj trenutki na Twitterju pojasnil ameriški predsednik. "Nikamor se nam ne mudi bombardirati Irana. Naša vojska je prenovljena, nova in pripravljena iti. Je daleč najboljša na svetu" je še zapisal in dodal, da je Iran po njegovem v hudih težavah zaradi sankcij.

Napadel je tudi svojega predhodnika na predsedniškem položaju Baracka Obamo, ki da je sklenil "obupan in obupen dogovor z Iranom". Sam je ZDA iz tega mednarodnega jedrskega sporazuma umaknil in uvedel stroge sankcije.

"Danes so precej bolj oslabljena država kot ob začetku mojega predsedovanja, ko so ustvarjali velike težave na Bližnjem vzhodu. Zdaj so propadli," je zapisal Trump in ocenil, da sankcije delujejo. "Iran ne sme nikoli priti do jedrskega orožja," je še dodal.

Trump je sicer v prvem odzivu na incident na Twitterju poudaril, da je Iran naredil zelo veliko napako.

Trump o Iranu s savskim prestolonaslednikom

Trump se je o napetostih na Bližnjem vzhodu danes pogovarjal tudi s savdskim prestolonaslednikom, princem Mohamedom bin Salmanom. ZDA so poleg tega za ponedeljek zahtevale sklic Varnostnega sveta Združenih narodov o Iranu.

Bela hiša je ob tem sporočila, da sta se Trump in savdski princ pogovarjala o grožnjah, ki jih predstavlja ravnanje iranske vlade, ter odločilni vlogi Savdske Arabije pri ohranjanju varnostni v regiji in na globalnem naftnem trgu. Do telefonskega pogovora med Trumpom in savskim princem je prišlo kmalu potem, ko je predsednik ZDA potrdil, da je v zadnjem trenutku preklical napad na Iran ter da se mu z napadom ne mudi.

Sunitska Savdska Arabija je tesen zaveznik ZDA. Šiitski Iran za Rijad velja za sovražnika.

Iran in razvoj zadnjih dogodkov bo na zahtevo ZDA glavna tema izredne seje VS ZN, ki bo za zaprtimi vrati predvidoma v ponedeljek popoldan. Na njej naj bi govorili tako o napadu na naftne tankerje v Omanskem zalivu kot iranski sestrelitvi ameriškega drona.

Pri ZN so hkrati potrdili, da je generalni sekretar ZN Antonio Guterres prejel iransko pismo in ga posredoval članicam VS ZN. V pismu, ki ga je na vpogled dobila nemška tiskovna agencija dpa, iranski veleposlanik pri ZN Madžid Taht Ravači navaja, da je bil ameriški dron, ki ga je sestrelil Iran, vpleten v vohunsko operacijo ter da so bile predhodno izključene tehnične naprave, da dron ne bi bil izsledljiv.

Iranska stran naj bi prek radijskih zvez zračno plovilo brez posadke večkrat opozorila, a je to vseeno vdrlo v iranski zračni prostor, kar je kršitev mednarodnega prava in listine ZN, zatrjujejo v Teheranu. ZDA na drugi strani vztrajajo, da je dron letel nad mednarodnimi vodami, ko ga je iranska stran sestrelila.

Demokrati Trumpa pozvali k previdnosti

Trump je v četrtek sklical tudi sejo Sveta za nacionalno varnost, člani nacionalno-varnostne ekipe pa so s položajem seznanili tudi kongresne voditelje. Državni sekretar Mike Pompeo, direktorica Cie Gina Haspel, načelnik štaba združenih poveljstev general Joe Dunford, vršilec dolžnosti ministra za obrambo Pat Shanahan in njegov skorajšnji začasni naslednik Mark Esperso so kongresnikom razložili kako in kaj.

Demokrati so opozarjali Trumpa in člane vlade, naj bodo previdni, da se ne zapletejo v vojno. "Trumpu sem povedal, da se te zadeve lahko hitro poslabšajo in izrazil skrb, da se vlada ne bo spotaknila v vojno," je dejal vodja senatnih demokratov Chuck Schumer.

Predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi je menila, da Trump noče vojne z Iranom. Predsedniku je jasno povedala, da bo vlada za morebitno vojno ali vojaško akcijo proti Iranu potrebovala zeleno luč kongresa. "ZDA morajo biti odločne in strateške pri zaščiti interesov, a obenem ne lahkomiselne," je dejala.

Precej bolj bojevit je bil republikanski senator Lindsey Graham iz Južne Karoline, ki je dejal, da ima Iran morilski režim in zagrozil, da jim bodo ustregli, če se želijo tepsti.

Iran sestrelitve ne zanika. Šlo je za namerno dejanje samoobrambe, je v ZN povedal veleposlanik Madžid Takht Ravanči. Brezpilotno letalo je vstopilo v iranski zračni prostor in se kljub številnim radijskim pozivom ni umaknilo in so ga v skladu z Ustanovno listino ZN, ki dovoljuje samoobrambo pač sestrelili. Ameriška mornarica trdi, da je bilo letalo nad mednarodnimi vodami. Iran je tudi objavil posnetek sestrelitve brezpilotnega letala:

Erjavec opozarja na posledice morebitnega spopada med ZDA in Iranom

Obrambni minister Karl Erjavec pa je danes opozoril, da bi morebitni spopad med ZDA in Iranom imel posledice za ves svet, tudi Slovenijo. Pri tem je posebej opozoril na možnost novega vala beguncev.

Minister Erjavec je napete razmere v Perzijskem zalivu ter stopnjevanje napetosti med ZDA in Iranom komentiral v odgovoru na novinarsko vprašanje pred sejo državnega zbora, na kateri govorijo o interpelaciji zoper njega.

"Kar se tiče Zaliva, vemo, da je situacija zelo napeta, tudi glede v odnosih med Iranom in ZDA. Če bi se zadeva zaostrila in bi dejansko prišlo do spopadov, mislim, da bi to imelo posledice za ves svet, tudi za Slovenijo. Pa ne gre samo za ceno nafte, ampak tudi imamo izkušnjo, kaj se je zgodilo, ko smo imeli vojno v Siriji, vemo, da smo bili soočeni z begunskim valom. Ne želim si, da bi se zadeve tam zaostrile," je dejal.

V Bruslju pozivi k zadržanosti glede iranske krize

Stopnjevanje napetosti med Iranom in ZDA je bila tudi tema zasedanja voditeljev članic EU v Bruslju.

Voditelji EU, med njimi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron so danes Bruslju izrazili zaskrbljenost zaradi iranske krize. Stališča oziroma izjave na to temo sicer niso sprejeli.

Na vprašanje, zakaj voditelji niso sprejeli nobene izjave glede dogajanja med ZDA in Iranom, in na očitek, da EU ni dejavna na svetovnem odru, je Tusk odgovoril, da lahko podobno očita medijem, ki se ne ukvarjajo s pomembnimi temami. Dodal je, da je včasih bolje, če ne pride do posredovanja, saj je največje težave v zgodovini pogosto sprožila preveč dejavna politika, ne preveč pasivna. Menil je, da ni razloga, da bi morali pripraviti skupno izjavo, ker da je stališče EU precej odgovorno.

Merkel pa je medtem ocenila, da gre na Bližnjem vzhodu za zelo napete razmere, ki jih je treba politično rešiti z diplomatskimi pogajanji. Francoski predsednik Macron pa je vse vpletene strani že davi pozval, naj ohranijo zadržanost. "Z eskalacijo, sploh pa ne vojaško, ne bo pridobil nihče," je posvaril. Dodal je, da je treba ohraniti varnost v regiji.

Tusk pa je povedal še, da so na vrhu EU govorili tudi o gospodarskih razmerah. Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi je poudaril, da največja tveganja za globalne ekonomske napovedi predstavljajo trgovinske in geopolitične napetosti. Napovedal je, da bodo to sporočilo prenesli tudi na vrh G20 v Osaki, kjer naj bi poskušali "naše partnerje prepričati v sodelovanje in ne v to, da bi grozili drug drugemu".

Prepoved letenja za civilna letala: več letalskih družb prenehalo leteti nad Hormuško ožino

Ameriška zvezna agencija za letalstvo (FAA) je vsem civilnim letalom do nadaljnjega prepovedala polete v iranski zračni prostor nad Hormuško ožino, ter nad Perzijskim in Omanskim zalivom, kjer se je zgodil incident.

Ob tem so opozorili na nevarnost, ki jo predstavljajo iranske rakete zemlja-zrak, s kakršno so sestrelili ameriško brezpilotno izvidniško letalo, ter da so v trenutku sestrelitve v bližini oziroma nad območjem letela tudi številna civilna letala.

FAA trdi, da je najbližje civilno letalo letelo 82 kilometrov stran od drona ameriške mornarice v trenutku sestrelitve. Na agenciji so zaradi naraščujočih napetosti in povečani vojaški aktivnosti na območju, kjer se odvija gost civilni letalski promet, zaskrbljeni.

Prepoved bo najbolj vplivala na lete iz Severne Amerike proti Aziji in naprej na vzhod. Ameriški letalski prevoznik United Airlines je po varnostni oceni tako začasno odpovedal vse lete z letališča Newark v New Yerseyju v indijski Mubaj, navaja portal DW. Svoje polete so preusmerili tudi pri American Airlines in Delta Air Lines.

Ameriški potezi so se pridružile tudi druge letalske družbe, ki so preusmerile lete, med njimi avstralska Qantas, nizozemska KLM, nemška Lufthansa, britanska British Airlines, malezijska Malaysia Airlines in singapurska Singapore Airlines. Pri Qantas so danes pojasnili, da bo to vplivalo na lete med Londonom in Avstralijo, a da ne bo bistveno podaljšalo časa letenja.

Lufthansa se je Hormuški ožini začela izogibati že v četrtek, danes pa je razširila omejitev letenja še na dele iranskega zračnega prostora. Ob tem so zagotovili, da še naprej letijo v Teheran. Iz KLM pa so sporočili, da bodo lete preusmerili, ker je varnost najbolj pomembna in da gre za preventivni ukrep.

Nizozemska še vedno okreva po sestrelitvi letala družbe Malaysia Airlines MH17 leta 2014 nad konfliktno vzhodno Ukrajino. Takrat je umrlo vseh 298 ljudi na krovu, od tega 196 Nizozemcev. Mednarodni preiskovalci so ravno ta teden zaradi umora, ko so sestrelili letalo, izdali obtožnice proti trem Rusom in Ukrajincu. Po incidentu leta 2014 so letalske družbe preusmerile lete stran od ukrajinskega zračnega prostora.

Spomnimo ...

Iranska revolucionarna garda je včeraj zgodaj zjutraj naznanila, da je sestrelila brezpilotno letalo ameriške mornarice. V Teheranu trdijo, da so ga sestrelili na območju obalne province Hormozgan na jugu države, ker da je kršilo iranski zračni prostor, kar naj bi dokazovali tudi najdbe ostankov letala.

Pentagon je nato potrdil, da so iranske sile sestrelile izvidniško letalo ameriške mornarice, a so poudarili, da je bilo to v mednarodnem zračnem prostoru nad Hormuško ožino, ne nad teritorialnim morjem Irana.

Provinca Hormozgan meji na Hormuško ožino, strateško pomembno plovno pot za nafto iz Perzijskega zaliva, kjer sta bila nedavno napadena japonski in norveški tanker.

Odnosi med ZDA in Iranom so v zadnjem času vse bolj napeti. ZDA obtožujejo Teheran odgovornosti za nedavne napade na dva tankerja v Perzijskem zalivu, kar Iran zanika. Ob tem Teheran po lanskem enostranskem umiku ZDA iz mednarodnega iranskega jedrskega sporazuma napoveduje, da bo začel bogatiti uran nad dovoljeno količino.