Te sovražnosti ne bi bilo, če ameriški predsednik Donald Trump v nedeljskem telefonskem pogovoru ne bi popustil pritiskom turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in umaknil ameriških vojakov s predvidene poti turške ofenzive proti ameriškim zaveznikom Kurdom, ki so se več let uspešno borili proti teroristom Islamske države (IS).
Trumpova izdaja Kurdov je naletela na splošne obsodbe v Washingtonu, kritizirajo pa ga tudi krščanski voditelji, ki so ga doslej odločno podpirali kljub vsem moralnim pomanjkljivostim.
Turčija je medtem v četrtek obnovila letalske napade in topniško obstreljevanje kurdskih položajev na severovzhodu Sirije, kjer je bil zadnje mesece mir, sedaj pa se ponavlja podoba iz časa izbruha sirske državljanske vojne, ko več tisoč civilistov beži pred nasiljem.
Turki naj bi osvojili 11 vasi, glavni boji pa potekajo okrog mesta Tal Abjad. Po poročanju sirskega observatorija za človekove pravice je doslej umrlo deset civilistov in 29 kurdskih borcev.
Varnostni svet ZN brez soglasja
Varnostni svet ZN na izrednem zasedanju v četrtek ni bil sposoben sprejeti soglasne izjave. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi nasilja, peterica evropskih držav – Francija, Velika Britanija, Nemčija, Belgija in Poljska – pa je v New Yorku zahtevala konec turške ofenzive.
Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je pozval tudi k nujnemu sklicu držav koalicije proti IS.
Urad ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA) je v četrtek ocenil, da je turška ofenziva doslej z domov pregnala že najmanj 70.000 ljudi.
Erdogan pravi, da je ofenziva namenjena vzpostavitvi varnega območja, kamor želi naseliti 3,6 milijona sirskih beguncev, ki so zdaj v Turčiji. Evropskim kritikom je zagrozil, da jih lahko sicer pošlje tudi v Evropo.
KOMENTARJI (76)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.