Trump spremenil retoriko: trdi, da se mu je v Helsinkih zgolj zareklo

Na ostre reakcije ameriške javnosti ter kritike, ki so letele tako s strani republikancev kot demokratov, se je odzval ameriški predsednik Donald Trump. Popolnoma je spremenil svojo retoriko in sedaj trdi, da ima popolno zaupanje v ameriške obveščevalne agencije, ter, da se mu je na skupni tiskovni konferenci v Helsinkih "zareklo" - v resnici je želel reči, da ne vidi razloga, zakaj ne bi bila Rusija tista, ki se je vmešala v ameriške volitve 2016, piše Reuters. 

Spomnimo, da je Trump na skupni novinarski konferenci na vprašanje, ali verjame ugotovitvam agencij, da se je Rusija vmešavala v volitve, odgovoril, da ne vidi razloga, zakaj bi bila.

Novinarjem v Beli hiši je Trump prav tako zatrdil, da sprejema sklep obveščevalnih agencij o ruskem vmešavanju. A pri tem hitro dodal, da njihovo vmešavanje ni vplivalo na izid volitev, ter da bo njegova administracija agresivno delovala, da zaščiti novembrske volitve v ameriški kongres.

Že pred tem se je odzval na svojem profilu Twitter, kjer je zapisal, da je bilo njegovo srečanje s Putinom še boljše kot srečanje z zavezniki Nato. A kaj, ko je ravno njegov obisk Evrope dosegel skorajda nemogoče, združil demokrate in republikance v obsojanju Trumpovih besed. 

Trumpovo srečanje s Putinom naletelo na ostre kritike

Po srečanju za zaprtimi vrati z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je Trump na skupni tiskovni konferenci dejal, da ni nobenega razloga, da bi verjel, da se je Rusija vpletla v njegovo predsedniško kampanjo. Izpostavil je, da svojim obveščevalcem popolnoma zaupa, a da ga je Putinovo neomajno zanikanje, da je Rusija vpletena v volitve prepričalo, piše BBC. 

Trump je zato znova napadel preiskavo vmešavanja Rusije v predsedniške volitve in Trumpovo predvolilno kampanjo. Preiskavo je znova označil za 'lov na čarovnice' ter dodal, gre za 'katastrofo za državo'. "Vodili smo sijajno kampanjo in zato sem predsednik," je dejal in znova odločno zavrnil obtožbe, da je Hillary Clinton premagal s pomočjo ruskih hekerjev in ruske propagande.

Ruski predsednik Vladimir Putin je tako zavrnil, da bi se Rusija vmešavala v predsedniške volitve v ZDA. "Rusija kot država se ni nikoli vmešavala v notranje zadeve ZDA," je poudaril.

Putin poslabšanje odnosov pripisal Zahodu

V pogovoru za ameriško televizijo Fox News po vrhu je Putin odgovornost za poslabšanje odnosov pripisal Zahodu. 

Glede vzrokov poslabšanja odnosov z Zahodom je Putin omenil širitev zveze Nato na Vzhod, konflikt v nekdanji Jugoslaviji v 90. letih minulega stoletja ter razvoj dogodkov v Ukrajini.

"Nismo bili mi tisti, ki so v Ukrajini pripravili državni udar," je dejal ruski predsednik in imel s tem po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v mislih večmesečne proteste v Ukrajini pozimi 2013 in 2014, zaradi katerih je na koncu v Rusijo zbežal takratni ukrajinski predsednik Viktor Janukovič. Kot je v pogovoru za Fox News pojasnil Putin, se je morala Rusija takrat odzvati na dogajanje na svoji meji. "Nisem se spremenil. Sem, kakršen sem in sem, kakršen sem bil," je dejal ruski predsednik.

Glede nadaljnje širitve zveze Nato je Putin zagrozil, da bo odziv Rusije na morebitno odločitev Nata, da članici zavezništva postaneta Gruzija in Ukrajina, izredno negativen. Dodal je, da Moskvo skrbi, da Nato širi infrastrukturo in dodatno namešča vojake v regiji, kjer ne bi smeli biti. "To je v nasprotju s pogodbami med Rusijo in Natom. In to je dejavnik destabilizacije," je še dejal ruski predsednik.

Tragična napaka Donalda Trumpa

Trumpov nastop, v katerem se je postavil na stran 'tujega nasprotnika' in proti mnenju ameriške obveščevalne službe, so ostro obsodili tako demokrati kot republikanci. Vodja senatne manjšine Chuck Shumer je njegov nastop v Helsinkih označil za sramotno predstavo, ki je bila nepremišljena, nevarna in šibka. John Brennan, direktor CIE v administraciji Baracka Obame, je dejal, da je Trump kriv za izdajo. Politični svetovalec Mike Murphy je vrh v Helsinkih poimenoval za temen dan, John McCain pa je dejal, da je to najslabša predstava katerega koli ameriškega predsednika doslej. Senator Arizone je napisal, da je težko izračunati škodo, ki so jo povzročili Trumpov egoizem in simpatiziranje z avtokratskim režimom. Jasno je, da je izkupiček vrha v Helsinkih tragična napaka Donalda Trumpa, je dodal.

Tudi Trumpu naklonjeni republikanci sejejo kritike na predsednikov račun. Newt Gingrich je imenoval Trumpove izjave o obveščevalnih agencijah kot najresnejšo napako njegovega predsedovanja.

Hčerka ameriškega veleposlanika v Rusiji Abby Huntsman je dejala, da nobena pogajanja niso vredna tega, da izdaš lastno državo. Lindsey Graham, senator Južne Karoline, je vrh označil kot zamujeno priložnost in slab dan za ZDA.

Putin in Trump sta sicer s srečanjem zadovoljna in sta vrh kot označila kot prvega izmed mnogih, ki še prihajajo. A glede na reakcije ameriške javnosti, je malo verjetno, da se bosta veljaka kmalu znova sestala.  

Odzivi v Rusiji dobri

Za razliko od ZDA so odzivi v Rusiji dobri. Predsednik zunanjepolitičnega odbora sveta federacij Konstantin Kosačev je ocenil, da so bili rezultati vrha pozitivni.

"Obe strani sta napovedali ustanovitev delovne skupine za gospodarska vprašanja ter skupine modrecev, ki naj bi se ukvarjala z obeti naših odnosov. Obstaja tudi specifični paket predlogov, ki se nanašajo na strateško stabilnost in skupen boj proti terorizmu," je še dejal Kosačev in dodal, da bo najverjetneje Sirija preizkusni kamen, kako resni so Američani pri nameri za izboljšanje odnosov.

Direktor centra za ameriške politične študije Franklin Rossevelt na moskovski univerzi Jurij Rogulev je ocenil, da bi vrh lahko pripomogel k začetku pogajanj o vojaško-strateškem sodelovanju med državama ter drugih za obe državi pomembnih vprašanjih. Sedaj je bistvenega pomena, da izkoristimo priložnost in preidemo od "megafonske diplomacije k neposrednim pogajanjem", je menil.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je za ruski časnik Izvestija dejal, da se voditelja še nista pogovarjala o prihodnjih dvostranskih obiskih, bi se pa lahko prihodnjič srečala novembra ob robu vrha G20 v Argentini. Potrdil je, da sta predsednika v Helsinkih največ časa namenila pogovorom o Siriji, Ukrajini, strateški stabilnosti in domnevnem ruskem vmešavanju v notranje zadeve ZDA.

Ruski časnik v lasti vlade Rosijskaja Gazeta, ki navaja nemškega politologa Alexandra Rahra, je objavil, da je bil vrh zgodovinsko srečanje dveh močnih voditeljev, in če je vse odvisno od njune dobre volje, se bo v odnosih med Rusijo in Ameriko začelo novo poglavje. Izrazil je tudi upanje, da bosta oba voditelja na prihodnjih srečanjih dosegla dogovore o bolj specifičnih vprašanjih.

Časnik je po navedbah britanskega The Guardiana tudi ocenil, da so se odnosi med Rusijo in ZDA izboljšal in da se prijatelji ne bi smeli bojevati s prijatelji. Po pogovorih med obema voditeljema so se številne stvari spremenile na bolje, je še zapisal časnik.

Evropski časniki: Zmagovalec je Putin

Tudi številni evropski časniki danes ocenjujejo ponedeljkov vrh. Večina jih meni, da je od vrha v finski prestolnici Helsinki največ pridobil prav Putin. Britanski časnik The Guardian je tako ocenil, da se je Putin v Helsinkih izkazal kot mojster pokra in pri tem naletel na moža, ki pozna zgolj način vodenja politike v stilu na škodo svojih partnerjev.