Tudi Američani na Arktiki

Štiritedenska misija ameriškega ledolomilca "Healy" se je pričela minuli petek, njen cilj pa je raziskati morsko dno okoli zahodnega Chukchi Capa, natančneje dobrih 800 kilometrov tamkajšnjega podvodnega grebena. Ameriška ekspedicija naj bi narisala zemljevid morskega dna, pri čemer se bodo soočali tudi s poleti zaledenelim morjem. Pri delu si bodo pomagali s posebno napravo, ki bo oddajala posebne eho zvoke.

To je po letih 2003 in 2004 tretja podobna ameriška ekspedicija, ki pa naj ne bi bila povezana z rusko odpravo, ko je šest ruskih raziskovalcev prvič v zgodovini doseglo dno Severnega ledenega morja in na njem postavilo rusko zastavo. To je zelo razburilo uradni Washington. Ameriški raziskovalci dodajajo, da njihova odprava ni povezana niti z načrti Kanade, da na Severnem polu zgradi nova vojaška oporišča.

"Ta misija je bila načrtovana tri leta, že prej so na Arktiki bile naše odprave. Gre le za del vnaprej določenega raziskovalnega programa in ne za odgovor na misije drugih držav," je povedal Larry Mayer z Univerze New Hampshire, ki bo tudi sodeloval v raziskovalni misiji.

Ruski bombniki nad severnim polom

Ruski strateški bombniki so začeli petdnevne vojaške vaje nad severnim polom, s katerimi Rusija znova razkazuje svojo vojaško moč. Ruski bombniki, ki lahko nosijo tudi jedrsko orožje, se bodo urili v izstreljevanju manevrirnih raket, navigaciji nad polarnim območjem in dotakanju goriva v zraku.

Vojaške vaje so se začele le teden dni po preletu ruskih strateških bombnikov Tu-95 nad Tihim oceanom, le nekaj sto kilometrov stran ob ameriške vojaške baze na otoku Guam. Vojaške vaje sledijo tudi nedavnim poskusom Moskve, da bi podkrepila svoje ozemeljske težnje v Arktiki.

Seveda se postavlja vprašanje, zakaj se je na Arktiko v zadnjem obdobju podalo toliko misij. Poleg Rusov, Kanadčanov in Američanov so na Severni pol svoje ladje poslali tudi Danci in Švedi.

Po določilih konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu ima vsaka država, ki je povezana s Severnim morjem, potencialno možnost računati na naravna bogastva, ki se nahajajo na morskem dnu Severnega pola. Seveda ob poprejšnji odobritvi Združenih narodov. V ozadju konflikta je tudi dejstvo, da izmed tako imenovanih polarnih držav samo ZDA niso podpisnice omenjene konvencije.

Ameriški znanstveniki so izrekli upanje, da se bo njihova država pridružila konvenciji, ki ureja razmerja na morju ob Severnem polu, o čemer naj bi sicer v Bushevi administraciji že resno razmišljali. Tokratna ameriška odprava pa bo skušala raziskati, kakšne so možnosti za uresničitev interesov ZDA na Arktiki.