V ospredje posebej stopa vprašanje glasovanja v ministrskem svetu, kjer naj bi nova pogodba precej razširila odločanje s kvalificirano večino v nasprotju s soglasjem. Kljub temu, da se je večina članov izrekla za skoraj popolno odpravo pravice do nacionalnega veta, pa predsedstvo v predlogu ni šlo tako daleč, saj se soglasje ohranja na področju zunanje in varnostne ter davčne politike in še nekaterih drugih.
To so danes predstavniki nekaterih držav in Evropske komisije silovito napadli. Brez prehoda na glasovanje s kvalificirano večino, se lahko poslovimo od skupne zunanje politike, je tako trdil italijanski član konvencije Lamberto Dini. Področje je res občutljivo, zato se kot smiselna rešitev kaže uvedba glasovanja s superkvalificirano večino, je dejal. Za takšno rešitev se je namreč na konvenciji zavzel nemški zunanji minister Joschka Fischer.
Tudi slovenski parlamentarni predstavniki v konvenciji niso zadovoljni, da se pri zunanji politiki ohranjata soglasje oziroma pravica do veta. "Predlog ustavne pogodbe v tem delu je velik korak nazaj ne samo od prvega predloga predsedstva, temveč celo od sedanje ureditve," je dejal poslanec Jelko Kacin, v slovenskem državnem zboru predsednik zunanjepolitičnega odbora. "To je nasproti volji 67 odstotkov evropskih državljanov, ki želijo skupno zunanjo politiko," je poudaril.
Ob tem je Kacin predsedstvo pozval, da naj vendarle vztraja pri rešitvi, po kateri so predlogi, ki jih bi podal zunanji minister EU, Evropska komisija pa podprla, sprejeti s kvalificirano večino. Država članica lahko temu še vedno nasprotuje, če škodi njenim nacionalnim interesom, je dodal. "Iraška kriza je pokazala, da EU obupno potrebuje skupen glas v mednarodnih odnosih," je še menil.
Nasprotno mnenje je močno zagovarjala Velika Britanija, ki vztraja, da se kvalificirane večine pri zunanji politiki praktično ne uvede. "Enako velja tudi za obrambo, socialne zadeve in obdavčitev," je dejal predstavnik britanske vlade Peter Hain. Pri tem je dobil soglasno podporo irskih članov v konvenciji, ki so posebej glasni pri davkih in kot nevtralna država tudi pri obrambi.
Vprašanje kvalificirane večine sicer ni bilo edino, ki so ga v razpravah napadali člani konvencije. Zelo različni so pogledi na vključitev listine o temeljnih pravicah v prihodnjo ustavo. Listino je EU sicer sprejela že leta 2000, vendar ni pravno zavezujoča, kar pa naj bi po novi ustavi postala. Tudi mnenja glede večje vidnosti evroobmočja, ki naj bi dobilo svojega finančnega ministra, so različna. "V takšno sodelovanje bi morale biti vključene tudi države, ki šele bodo uvedle evro," je menil predstavnik slovaške vlade Jan Figel.