Nova projekcija sedežev: v prihodnjem Evropskem parlamentu najmočnejša EPP

EPP bi glede na danes objavljeno projekcijo osvojila 181 sedežev, kar je dva manj kot v projekciji, objavljeni sredi februarja. Danes objavljena projekcija kaže, da bi EPP osvojila 25,7 odstotka sedežev, medtem ko jih je leta 2014 dobila okoli 30 odstotkov.

Sledijo socialdemokrati, ki so tudi v tem mandatu druga najvplivnejša skupina, s 135 ali dobrimi 19 odstotki sedežev, medtem ko so jih pred petimi leti dobili okoli 25 odstotkov. Enako število sedežev kot v danes objavljeni projekciji jim je kazala tudi tista, objavljena sredi februarja.

EPP in S&D pa po teh projekcijah skupaj ne bi imeli več kot polovice sedežev, kar bi bila pomembna sprememba glede na politična razmerja v tem mandatu.

Na tretjem mestu so tako kot v projekciji iz sredine februarja liberalci (Alde) s 75 sedeži ali enajstimi odstotki. Glede na volitve leta 2014, ko so dobili okoli devet odstotkov sedežev, bi rezultat izboljšali.

Le Penovi se obeta največje izboljšanje

Sledi skupina desnih in evroskeptičnih strank, Evropa narodov in svobode (ENF), ki združuje stranke, kot sta Liga italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija in stranka francoske desničarke Marine Le Pen. Tej se po prvi in drugi projekciji obeta največje izboljšanje, saj naj bi dobila 59 ali 8,4 odstotka vseh sedežev, medtem ko ima sedaj 37 sedežev oz. manj kot pet odstotkov vseh.

Zmerni evroskeptiki Evropski konservativci in reformisti (ECR) naj bi dobili 46 ali 6,5 odstotka, kar je znaten padec v primerjavi z letom 2014, ko so dobili okoli devet odstotkov sedežev in se uvrstili na tretje mesto. To je tudi padec v primerjavi s februarsko anketo, ko jim je prva projekcija pokazala 51 sedežev.

Levica in Zeleni naj bi prav tako izgubili. Levica naj bi padla z 52 na 47 sedežev, Zeleni pa z 52 na 49. Dobili naj bi po okoli 7 odstotkov sedežev.

Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD) pa naj bi ostala pri okoli šestih odstotkih sedežev. Pomembno vprašanje pri tem je, ali bo Gibanje pet zvezd ostalo v tej skupini.

V kategorijo "drugi" je uvrščenih 66 sedežev. V to kategorijo so uvrščene vse nove politične stranke in gibanja, ki še niso oznanila svojih namer.

Izbor zanesljivih javnomnenjskih raziskav

Podatki temeljijo na izboru zanesljivih javnomnenjskih raziskav, ki so jih izvedli inštituti za javnomnenjske raziskave v državah članicah, v imenu Evropskega parlamenta pa jih je zbral Kantar public.

Projekcije temeljijo na predpostavki, da se bo 29. marca zgodil brexit in da Velika Britanija na volitvah ne bo sodelovala, tako da bo imel parlament 705 sedežev, medtem ko jih ima sedanji 751. To je tudi treba upoštevati pri primerjavi današnjih projekcij z izidom volitev leta 2014.

Za danes objavljeno projekcijo je inštitut Kantar za enajst držav uporabil ankete, v katerih so ljudi spraševali, kako bi volili na evropskih volitvah. Za druge države, tudi Slovenijo, pa so uporabili ankete za nacionalne volitve. Za Slovenijo so upoštevali kombinacijo ankete inštituta Mediana, objavljene 11. februarja, in ankete inštituta Ninamedia, objavljene 17. februarja.

Glede na to projekcijo bi se v Evropski parlament prebile štiri slovenske stranke. LMŠ (Alde) bi osvojila 38,6 odstotka glasov oziroma štiri sedeže, SDS (EPP) pa 19,5 oziroma dva sedeža. Po en sedež bi osvojili še Socialni demokrati (S&D) in Levica (evropska levica GUE/NGL).