Jecljanje sicer povzročajo motnje v delu možganov, ki nadzirajo motoriko govora. To motnjo je sicer mogoče nekoliko popraviti s terapijo, vendar ta ne more odpraviti vzrokov zanjo. V možganih ptic med učenjem in petjem potekajo podobni procesi kot pri ljudeh med učenjem in govorom.
Zato so znanstveniki skušali ugotoviti, ali lahko s preučevanjem ptičjega petja oblikujejo ugotovitve v zvezi z govorom človeka. Tako so znanstveniki posneli petje 75 samcev ščinkavcev. Z digitalno analizo so ugotovili, da ptice včasih izpustijo zloge, jih zamenjajo ali pa v petje vrinejo nove. Sedem odstotkov ptic, ki redno jecljajo, nenehno ponavlja isti zlog. Starši vseh ptic, ki jecljajo, so peli tekoče, kar pomeni, da se mladiči od staršev niso naučili jecljanja.
