V Sloveniji trenutno čaka na fizioterapijo 64 tisoč ljudi. Z zelo hitro napotnico bodo prvi vaje lahko začeli izvajati v povprečju šele čez dva meseca. Kar 76 odstotkov čakajočih čaka predolgo.
"Bolečina se ne zmanjšuje, kot bi pričakovali, gibljivost se zmanjšuje, mišična masa se zmanjšuje. Moramo vedeti, da se v enem tednu mišična masa lahko zmanjša za deset odstotkov, kar pomeni po enem mesecu ležanja do 50 odstotkov mišične mase, kar so zelo velike številke." pove Janez Špoljar iz Strokovnega združenja fizioterapevtov.
Podpredsednik združenja fizioterapevtov razlaga: "Težave lahko napredujejo do te mere, da je pacient pogosteje ali celo dodatno napoten k novim obravnavam, s čimer se čakalne vrste le še bolj polnijo." Polnile so se tudi zadnje pol leta, kljub 137-milijonskemu vložku v zdravstvo, ki je po navodilu ministra Danijela Bešiča Loredana kril vse zdravstvene storitve. A tega je konec. Dorjan Marušič, nekdanji zdravstveni minister, pa meni: "Kot zagovornik usmerjenega in na nek način prioritetnega določanja potrebnih zdravstvenih sredstev za izboljšanje dostopnosti moram to odločitev pozdraviti."
Če bi nekdanji zdravstveni minister Marušič to spremembo uvedel že prej, pa jo ekonomist Maks Tajnikar vidi kot panični odziv: "To kaže, da se v resnici na ministrstvu še vedno ne zavedajo, zakaj imamo čakalne vrste. Morate se zavedati, da čakalne vrste nastajajo, ker nimamo dovolj zdravstvenih storitev. Teh pa nimamo zato, ker imamo na drugi strani omejene zmogljivosti zdravnikov, sester, torej človeških zmogljivosti, sem in tja pa tudi materialne zmogljivosti."
Ker zdravstveni eksperiment, v katerem je država financirala vse zdravstvene storitve, ni prinesel konkretnih sprememb, so ga prekinili. Po novem bodo financirane le storitve, ki jih bo določila vlada. Zbrali bodo podatke NIJZ-ja o čakalnih dobah in počakali na predlog nabora storitev, ki ga bo pripravil ZZZS.
Kakšen bo seznam teh tako imenovanih prioritetnih zdravstvenih storitev, nam na ZZZS niso znali povedati, saj da z zakonom še niso seznanjeni. A Marušič je prepričan, da bo treba znotraj storitev najprej ločiti razlog čakanja. "Sezname čakajočih moramo ločiti na tiste, ki čakajo dopustno, in na tiste, ki čakajo nedopustno. Nedopustno čakajoči imajo kratene ustavne in zakonske pravice, teh se je treba lotiti prioritetno, morda opraviti tudi analizo in ugotoviti, ali pride do izgube življenj med čakanjem na te storitve in to je eden od kriterijev, ki bi moral predstavljati uvrstitev na prioritetni seznam," še doda nekdanji zdravstveni minister Dorjan Marušič.
Nadaljuje, da bi se sam lotil tudi primarne ravni, v oblikovanje seznama pa vključil strokovnjake iz najbolj kritičnih zdravstvenih storitev. V kolikor bo zaobšlo razpravljanje o ukrepih te skupine, potem velikega uspeha ne bo. "Nenazadnje storitve opravljajo nosilci zdravstvenih dejavnosti, večinoma zdravniki, ponekod tudi klinični psihologi ali fizioterapevti in brez njih optimalne dostopnosti ne bomo nikoli dosegli," še dodaja Marušič. Na drugi strani pa je Tajnikar prepričan, da je tudi to strel v prazno, saj da bi, če bi bil ukrep smotrn, čakalne vrste skrajšalo tudi teh 137 milijonov evrov.
KOMENTARJI (196)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.