Levici naj bi pripadlo 38 odstotkov glasov, skrajna desnica pa naj bi nazadovala in prejela le 12 odstotkov glasov.
Volitve je zaznamovala predvsem nizka volilna udeležba, saj se volitev po ocenah različnih statističnih inštitutov ni udeležilo med 36 in 38 odstotkov volilnih upravičencev.
Če bodo obveljali prvi rezultati vzporednih volitev, se bo predsednik Chirac izognil politični kohabitaciji. Zadnjih pet let je namreč moral oblast v Franciji deliti z levosredinsko vlado.
Drugi krog volitev bo potekal 16. junija. Na volitvah se za 577 poslanskih mest poteguje rekordno število 8633 kandidatov.
Parlamentarne volitve v Franciji potekajo vsakih pet let. Francija ima večinski volilni sistem, ki majhnim strankam daje malo možnosti za preboj. Če kandidat v prvem krogu prejme več kot polovico glasov, vstopi v parlament. Tisti, ki prejmejo več kot 12,5 odstotka glasov, pa se pomerijo v drugem krogu volitev, ko za zmago zadostuje relativna večina. Za 577 poslanskih mest se poteguje kar 8.633 kandidatov iz več kot 20 strank.
Francoski desni sredini absolutna večina v parlamentu?
Desnosredinske stranke, ki podpirajo predsednika Jacquesa Chiraca, naj bi si zagotovile absolutno večino v narodni skupščini, spodnjem domu francoskega parlamenta. Projekcije volitev, ki jih je izvedel statistični institut Sofres, kažejo, da naj bi desna sredina v 577-članski narodni skupščini prejela od 380 do 420 sedežev, levosredinska opcija pa od 135 do 175 sedežev.
Skrajna desnica pod vodstvom kontroverznega Jean-Marie Le Pena pa je po uspehu v prvem krogu predsedniških volitev tokrat doživela hud poraz in morda sploh ne bo prišla v parlament, po izračunih instituta Sofres pa bo v skrajnem primeru dobila dve poslanski mesti.