Evropsko sodišče je obravnavalo nenavaden primer. Na sodišče se je namreč obrnila Romunka, ki se je leta 2010 preselila v Nemčijo, tam pa zase in za svojega sina zaprosila za socialne transferje, a so jo zavrnili. Kot so ji pojasnili na zavodu za zaposlovanje, sta socialna pomoč in otroški dodatek namenjena dolgotrajno brezposelnim in njihovim otrokom, ne pa priseljencem, ki si še niti niso poiskali službe.
Ženska se je počutila izigrano, in zato se je tudi obrnila na sodišče. A to je prisodilo v prid Nemčiji. Države imajo namreč po mnenju sodišča pravico, da preprečijo ekonomsko neaktivnim državljanom Evropske unije, da bi izkoriščali socialni sistem držav članic in da bi na tak način skrbeli za svoje preživetje. Sodišče je še presodilo, da država EU priseljencu v prvih treh mesecih ni dolžna plačevati socialnih transferjev, prav tako pa tak človek lahko dobi stalno prebivališče v državi le, če ima po treh mesecih od prihoda dovolj lastnih sredstev za preživetje.
Romunka, ki je tožila Nemčijo, pa je v svoji novi državi živela pri sestri in ni imela nikakršne izobrazbe, pa tudi ne službe - ne v Nemčiji ne pred tem v Romuniji.
KOMENTARJI (100)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.