Nemiri so izbruhnili že 19. septembra v bližini paravojaškega oporišča v glavnem mestu Slonokoščene obale Abidjanu, ko se je več sto vojakov uprlo zmanjšanju števila vojakov in s tem njihovi izključitvi iz vojaških vrst.
Zahodnoafriški vrh o razmerah
Voditelji zahodnoafriških držav so na srečanju v glavnem mestu Gane sklenili, da bodo na Slonokoščeno obalo poslali mirovne enote, ki bodo posredovale v sporu med tamkajšnjimi vladnimi enotami in uporniki, ki so prevzeli nadzor nad delom države. Kot je napovedal predsednik Senegala Abdoulaye Wade, predsedujoči Gospodarski skupnosti držav Zahodne Afrike (ECOWAS), bodo vojaki v Abidjan, glavno mesto Slonokoščene obale, krenili še danes.
Vlada Slonokoščene obale je sicer že v soboto zaprosila Francijo za vojaško pomoč pri zatiranju upora vojakov. Francija je v pomoč že privolila, francosko zunanje ministrstvo pa tudi podpira zamisel, da bi nemire na Slonokoščeni obali uredile zahodnoafriške mirovne sile.
Uporniki so v soboto območje nadzora razširili proti severu države in brez boja zasedli mesto Odienne na severozahodu Slonokoščene obale ob meji z Gvinejo, uspelo pa jim je obdržati tudi pomembno mesto Bouake, ki so ga vladni vojaki silovito napadali. V spopadih naj bi doslej umrlo kakih 270 ljudi, med njimi tudi nekdanji vodja hunte, general Robert Guei, in notranji minister Emile Boga Doudou, najmanj 300 ljudi pa naj bi bilo ranjenih. Po poročanju lokalne televizije so uporniki v soboto izpustili ministra za šport Francoisa Amichio, ki so ga v mestu Bouake zadrževali vse od začetka upora.
Ozadje nemirov
Guei je leta 1999 izvedel državni udar in z oblasti odstavil predsednika Henrija Konana Bediea. Nekdanja francoska kolonija je dotlej veljala za eno najstabilnejših zahodnoafriških držav. Po nemirnih predsedniških volitvah leta 2000 general Guei sprva ni hotel priznati izvoljenega predsednika Laurenta Gbagba, vendar je po številnih žrtvah na silovitih protestih tega le priznal. Takrat se je stanje na Slonokoščeni obali ponovno stabiliziralo.