'Poraz prve moderne politične delitve na levico in desnico'

"Volitve so poraz statusa quo (za velike stranke) ali pa poraz prve moderne politične delitve na levico in desnico – na stranke, ki ščitijo delo, in stranke, ki zagovarjajo kapital," meni analitik Marko Lovec.

Liberalci (Alde) so po njegovih besedah nekoliko pridobili, ker so izpostavili, "da potrebujemo Evropsko unijo, da je treba biti ponosen na to, da smo Evropejci, da potrebujemo sodelovanje". To je druga oziroma globalizacijska politična delitev na konservativce in nacionaliste na eni strani ter tiste, ki zagovarjajo multilateralizem in multikulturalizem. Primer prvih so populisti, kot je vodja italijanske Lige Matteo Salvini, drugih pa francoski predsednik Emmanuel Macron.

Še pomembnejša je po besedah tretja generacija politike po drugi svetovni vojni, ki zagovarja trajnostno paradigmo in zeleno politiko. To se kaže v Nemčiji, kjer so Zeleni na drugem mestu, pa tudi v skandinavskih državah.

Kdo bo sestavil koalicijo?

Glede oblikovanja koalicije v prihodnjem parlamentu je Lovec pojasnil, da je koalicija EPP in S&D izgubila večino, saj sta ti skupini glede na prve ocene osvojili 173 oziroma 147 sedežev. A imata še vedno večino skupaj z Alde, ki naj bi imel vključno z Macronovo stranko 102 poslanca. "To je najverjetnejša koalicija, ampak bo zelo težavna, ker EPP ne bo želela pustiti nekomu drugemu, da bi predlagal predsednika Komisije."

Med možnimi koalicijami je še levosredinska med S&D, Levico, Zelenimi in Aldejem. Na drugi strani pa koalicija med EPP in desnimi populističnimi oziroma evroskeptičnimi strankami. Ta koalicija bi bila zelo težavna, ker se te populistične skupine še niso formirale in so zelo raznorodne, je menil.

Število populistov v Evropskem parlamentu se bo glede na prve projekcije povečalo, a so se prerazporedili deleži. Konservativci in reformisti, ki so bili največja populistična skupina v trenutnem sklicu Parlamenta, so precej izgubili. So pa druge skupine, na primer Salvinijeva Evropa narodov in svobode, pridobile.

"Imamo neko prerazporejanje, volivci so že marsikje kaznovali prvo generacijo populistov in jim niso izkazali zaupanja. Tudi populizem je že marsikje v zatonu in se vračajo tradicionalne stranke, na primer socialisti in demokrati v Španiji in na Nizozemskem," je povedal analitik.

Kakšen Evropski parlament?

Šef skupine S&D v Evropskem parlamentu Udo Bullmann je na prve napovedi razdelitve sedežev dejal, da "ljudje pričakujejo, da bo Evropa dosegala rezultate, med drugim na področju podnebnih sprememb. Po njegovem je S&D pripravljena na delo, EPP pa da je izgubila politično moč, da bi še naprej vodila EU. "Potrebujemo novo reformno koalicijo."

Vodja politične skupine liberalcev Guy Verhofstadt je poudaril, da bodo liberalci očitno najbolj izboljšali svoj izid v primerjavi z letom 2014 in bodo tako igrali ključno vlogo v nadaljnjih pogovorih, saj EPP in socialdemokrati prvič ne bodo imeli večine, njegovo izjavo povzema STA.

Precej boljši izid kot pred petimi leti se torej obeta Zelenim, njihova vodilna kandidatka Ska Keller je poudarila, da je zeleni val zajel vso Evropo in da je to mandat za spremembe: za podnebno zaščito, socialno Evropo in demokracijo.

Podpredsednik skupine ECR Hans-Olaf Henkel je izrazil veselje, da se desni skrajneži niso odrezali tako dobro, kot se je pričakovalo, in poudaril, da njihova skupina v svoje vrste ne bo sprejemala desnih skrajnežev, da bi se tako okrepila. Predstavnik ECR je še izpostavil "katastrofalen rezultat" vodilnega kandidata EPP Manfreda Webra v Nemčiji in poudaril, da sistem spitzenkandidatov ni dobra ideja.

Najvišja volilna udeležba po letu 1994

Evropejci so tokrat sporočilo, da je njihova volja pomembna, ker bodo volitve odločile o smeri EU, vzeli resno. Če kot volilno udeležbo štejemo 27 držav članic, kolikor jih bo v povezavi ostalo po odhodu Velike Britanije, je z okoli 51 odstotki volilna udeležba tokrat najboljša po letu 1994. Med "zmagovalce volitev" lahko torej prištejemo prav volivce, ki so se odločili, da gredo na volišča in soodločajo o prihodnosti EU.

Precej višjo udeležbo kot pred petimi leti so na primer tokrat zaznali v Nemčiji, Franciji, Španiji, na Madžarskem ... Na Slovaškem, kjer je bila volilna udeležba leta 2014 zgolj 13-odstotna, je volila okoli petina volivcev.

Da je višja volilna udeležba okrepila Evropski parlament, je že ocenil vodilni kandidat Evropske ljudske stranke na evropskih volitvah, Nemec Manfred Weber, za katerega je višja volilna udeležba po Evropi "najpomembnejša novica z evropskih volišč".

Od afere Ibiza, ki je oklestila rezultat svobodnjakov in (menda) tudi AfD, do zmagoslavja Le Penove in Salvinija

Eno osrednjih vprašanj teh volitev je bilo nedvomno – kako se bo evropska politična slika razdrobila, koliko glasov bo šlo populistični desnici.

Italijanski populist Matteo Salvini je pred volitvami napovedal koalicijo nacionalističnih strank v Evropskem parlamentu. Da pride na krov, je snubil madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki ne skriva nezadovoljstva z najmočnejšo silo v Evropskem parlamentu – EPP, a Salvinija kot alternative (še) ni prepoznal. Salvini sicer vztraja – "zavel bo nov veter" in "Evropo bomo spremenili".

Pred volitvami je bilo precejšnje vprašanje tudi, kako velik udarec bo za populiste  avstrijska afera Ibiza, ki je uničila kariero šefa svobodnjakov in potencialnih Salvinijevih zaveznikov – Heinz-Christiana Stracheja. Kaj si avstrijski volivci mislijo o vsem skupaj, so do določene mere pokazale že današnje volitve, ki so se zgodile le nekaj dni po izbruhi afere – pri severnih sosedih je močno slavila avstrijska ljudska stranka ÖVP kanclerja Sebastiana Kurza, medtem ko so svobodnjaki dobili manj, kot so pričakovali. A prva mnenja analitikov so, kot poroča krone.at, da so svobodnjaki volitve vseeno relativno uspešno preživeli, da se je Strachejev pogrom zgodil dovolj pozno, da na volitve ni odločilno vplival. Veselje v taboru ljudske stranke pa je nepopisno. "Brez besed sem, to je naš najboljši rezultat na evropskih volitvah," je dejal Kurz.

Na Madžarskem je bila danes volilna udeležba precej višja kot pred petimi leti, Orbanu naj bi po prvih analizah na volišča uspelo privabiti predvsem podeželsko populacijo in zbrati rekordnih 56 odstotkov podpore. Številni mu očitajo izjemno agresivno kampanjo.

V Nemčiji je naveza CDU/CSU zaznala izgube, še huje je v taboru SPD, kjer jih znova čaka razprava o prihodnosti stranke, pod vprašajem bi lahko bila celo nemška koalicija, saj v SPD številni menijo, da stranko uničuje predvsem sodelovanje v vladi Angele Merkel. Precej so pridobili Zeleni, ki so bili še posebej uspešni med ženskimi volivkami, medtem ko je AfD dobila precej manj, kot bi si želela, v primerjavi s parlamentarnimi volitvami leta 2017 je namreč nekaj podpore izgubila. V AfD sicer menijo, da se lahko za izid "zahvalijo" Stracheju, ki naj bi njim bolj škodoval kot avstrijskim svobodnjakom.

V Franciji naj bi največ podpore zbrala stranke Le Penove, več kot stranka predsednika Emmanuela Macrona, kar naj bi bil za zadnjega nov politični poraz. Še posebno ker gre za politika, ki so ga ob vstopu na politično prizorišče omenjali kot naslednika Angele Merkel pri konsolidaciji EU. Le Penova je sicer v zadnjem času obrnila ploščo. Tako ne želi več "frexita" – torej izstopa Francije iz povezave, niti odhoda države iz evroobmočja. Namesto tega želi skupaj z drugimi populisti, predvsem Salvinijem, "od znotraj preoblikovati povezavo" in jo spremeniti v "unijo nacionalnih držav". 

V Italiji je bilo po zaprtju volišč največ veselja v taboru Lige Mattea Salvinija, ta naj bi zbrala 30 odstotkov glasov – pred Demokratsko stranko, ki je prehitela Gibanje pet zvezd. V Italiji so se volišča sicer zaprla šele ob enajstih zvečer, so pa pri sosedih zabeležili najvišjo volilno udeležbo v zadnjih 20 letih – ta je celo presegla  50 odstotkov.

Evropske volitve tudi čas za notranja politična obračunavanja

Marsikje pa izidi evropskih volitev odražajo predvsem stanje na domačem političnem parketu. Eden takšnih primerov je Grčija, kjer je stranka premierja Aleksisa Ciprasa precej izgubila, veliko pa pridobila Nova demokracija, stranka, ki jo je (neuspešno) spopadanje z gospodarsko krizo in zategovanje pasu pred leti skoraj stalo obstoja, kar je takrat omogočilo vzpon prav Ciprasu. Grški premier Aleksis Cipras pa je po porazu njegove Sirize kar sam  pozval k predčasnim volitvam. Te naj bi potekale po drugem krogu lokalnih volitev, ki bodo 2. junija.

V Franciji je Le Penova po objavi projekcij zahtevala predčasne parlamentarne volitve v Franciji, saj da "Macron nima druge izbire", prepričana je, da so se volivci   izrekli "proti njegovi politiki in njemu osebno".

Kot rečeno, pa je pod velik vprašaj postavljena tudi nemška koalicija, ki so ji volivci še enkrat več izrekli nezaupnico.