Na pričanje ga je povabilo haaško tožilstvo, trajalo pa bi lahko do petka.
Pred odhodom v Haag je Tupurkovski dejal, da ga je haaško tožilstvo povabilo na pričanje, ker je kot član zadnjega predsedstva nekdanje SFRJ, ki je bilo tudi vrhovno poveljstvo oboroženih sil, imel aktivno vlogo in ker ve veliko o tem, kdo je sprejemal bistvene odločitve, o vojaških dejavnostih, kakšen je bil nadzor jugoslovanske armade JLA, o vlogi predsednika Srbije kot tudi o dogodkih, povezanih z razpadom SFRJ ter začetkom spopadov v Sloveniji in na Hrvaškem.
Tupurkovski je novinarjem tudi dejal, da v celoti ni bil seznanjen z nekaterimi zadevami. Zanj je tako neznanka, kakšne so bile povezave med takratnim generalštabom in Miloševićem, ki je bil takrat predsednik Srbije. Imel pa je vtis, da generalštab ni bil pod nadzorom obrambnega ministra in kolektivnega predsedstva. Nadzor predsedstva je bil samo formalen, je dejal. Tu bi se lahko pojavila neka nevarna zveza glede tega, kakšno posebno vlogo je imel takrat Milošević, je dodal.
Tupurkovski je ob tem še poudaril, da se je zavzemal za mirno ločitev nekdanjih republik. Spomnil je, da se je nazadnje z Miloševićem srečal junija 1992 v Skopju, ko je ta prišel na pogovore o možnostih za oblikovanje štiričlanske federacije. Dodal je še, da pričakuje, da Milošević do njega ne bo tako sovražen, kot je bil do hrvaškega predsednika Stipeta Mesića, saj za kaj takega nima razloga.
Proti Miloševiću tudi nekdanji črnogorski zunanji minister
Pred haaškim sodiščem je nastopil tudi nekdanji črnogorski zunanji minister Nikola Samardžić. Povedal je, da je srbski blok skupnega predsedstva SFRJ ravnal v skladu z Miloševićevimi zahtevami. Kot je še pojasnil Samardžić, mu je nekdanji črnogorski predsednik Momir Bulatović v letu 1991 večkrat dejal, da so člani predsedstva SFRJ Branko Kostić, Borisav Jović, Sejdo Bajramović ter drugi uresničevali tisto, kar je od njih zahteval Milošević. Miloševič je leta 1991, ko je bil še predsednik Srbije, od srbskega bloka med razpravo o uvedbi izrednega stanja najprej zahteval, naj odstopijo, potem pa jih pozval, naj umaknejo odstopne izjave.
"Ko je Miloševič zahteval, naj se člani predsedstva vrnejo na položaj, črnogorski predstavnik v predsedstvu SFRJ Nenad Bučin tega ni želel storiti," je dejal Samardžić. Novi črnogorski predstavnik Branko Kostić, ki naj bi po ustavi dobival navodila od črnogorskega parlamenta, pa v poslopje tega parlamenta ni stopil niti enkrat. "Tisto kar je počel, je počel v skladu z Miloševićevimi ukazi," je med drugim povedal Samardžić, ki je označil Kostića kot skrajnega nacionalista.
