Tekst sestavlja 35 sklopov, o katerih se bodo pogajali. Evropski komisar za širitev Olli Rehn meni, da bodo to najtežja pogajnja doslej.
Če se bo pokazalo, da Turčija ne bo v položaju polno in v celoti uresničiti vseh s članstvom povezanih zavez, pa je treba zagotoviti, da bo v evropske strukture vpeta na najmočnejši možen način, je tudi predvideno.
Brez zapletov ni šlo
Več komisarjev je na razpravi nasprotovalo formulaciji v predlogu pogajalskega okvirja, po kateri bo cilj pogajanj vstop Turčije v Evropsko unijo. Nekateri med njimi naj bi terjali, da se v okvirju jasno zapiše predvsem, da so pogajanja proces z odprtim koncem, omenjali pa so tudi alternativno rešitev, t. i. privilegirano partnerstvo, in ne članstvo Turčije v Evropski uniji. Ankara je sicer tako možnost že v preteklosti popolnoma zavrnila.
Zdaj je vse odvisno od članic EU
Komisija pri pogajalskem okvirju ni tista, ki ima zadnjo besedo. Da se bodo pogajanja s Turčijo sploh lahko začela, morajo okvir na podlagi predloga komisije soglasno potrditi vse članice. Tu se utegne precej zaplesti, saj so v nekaterih državah že namignili, da tega ne nameravajo storiti.
Prav širitev Evropske unije – predvsem pa bližajoči začetek pristopnih pogajanj s Turčijo – naj bi bila glavni razlog za zavrnitev evropske ustave na referendumih v Franciji in na Nizozemskem. Ustava naj bi EU sploh pripravil na učinkovito delovanje v razširjeni sestavi.
V nekaterih državah, med njimi v Franciji, se pojavljajo celo zahteve po zaustavitvi širitvenega procesa, nasprotuje pa mu tudi nemška opozicijska voditeljica, za katero pričakujejo, da bo septembra prevzela oblast. Velika Britanija, ki bo s 1. julijem prevzela predsedovanje EU, pa vstop Turčije v povezavo odločno podpira.
