Evropski voditelji so Turčiji ponudili datum za pričetek pristopnih pogajanj, vendar poudarjajo, da še nič ni dorečeno, saj mora Turčija pred vstopom izpolniti še nekaj pogojev. Cilj pogajanj bo polnopravno članstvo Turčije.
Pristopna pogajanja s Hrvaško pa naj bi se pričela že aprila 2005, vendar le, če bo Zagreb tesneje sodeloval sodiščem za vojne zločine.
”Menim, da se bodo pogajanja s Hrvaško začela zelo kmalu, vendar mora Zagreb vedeti, da mora izpolniti določene pogoje. Eden od pogojev je tesnejše sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije,” je pred zasedanjem dejal visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Hrvaški je pot v Evropsko unijo otežila glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte, ki je Združenim narodom potožila, da Hrvaška ne sodeluje dovolj pri aretaciji generala Anteja Gotovine.
Hrvaški premier Ivo Sanader je nad pogojnim datumom razočaran, saj meni, da Hrvaška že nekaj časa zelo tesno sodeluje s Haagom. Dodal pa je, da bodo svoja prizadevanja še okrepili. Voditelji Evropske unije naj bi v petek natančno pregledali, ali je Hrvaška v preteklosti res pomagala Haagu ali ne. Od Zagreba zahtevajo tudi, da hrvaškim Srbom, ki so med vojno zbežali iz Hrvaške, omogočijo vrnitev domov.
Odločitev tudi za Turčijo
Na vrhunskem zasedanju so šefi vlad in držav, med katerimi je bil prvič tudi novi slovenski premier Janez Janša, sprejeli tudi odločitev o začetku pogajanj s Turčijo.
Da bo Evropski svet Turčiji, ki je najstarejša prosilka za članstvo, prižgal luč za začetek pogajanj, je bilo slišati že pred vrhom, čeprav so najbolj sporna vprašanja še odprta. "Pričakujem, da se bodo pogajanja v letu 2005 začela," je ob prihodu na vrh dejal nemški kancler Gerhard Schroeder. Da si Turčija zasluži začetek pogovorov, je menil tudi švedski premier Goran Persson, "čimprej" pa bi takšno odločitev sprejel predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi.
Zelena luč za Turčijo tudi ne bo brez pogojev. Že na vrhu samem bo morala ta velika muslimanska država sprejeti razširitev svojega pridružitvenega sporazuma, t. i. dogovora iz Ankare, z novimi članicami povezave, kar pomeni de facto priznanje Cipra; če tega ne bo storila, slednji grozi z vetom. Vrsto pogojev bo morala Turčija izpolniti tudi v okviru pogajanj samih in predvidoma pristati na dolga prehodna obdobja na področju prostega pretoka delovne sile, kmetijstva in regionalne politike. V pogajanjih bo treba razrešiti nadaljnja odprta vprašanja, kot je priznanje genocida nad armenskim ljudstvom leta 1915.
Pogajanja bodo zagotovo tudi dolga, saj EU napoveduje, da jih pred dogovorom o prihodnji finančni perspektivi za obdobje po letu 2014 dalje ne more skleniti. EU si bo pridržala tudi pravico ustaviti pogovore kadarkoli, če bi se izkazalo, da Turčija ne izpolnjuje več političnih meril za članstvo.
Barroso poziva Turčijo
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je Turčijo pozval k politični potezi glede Cipra, ki bi morala priti "raje prej kot kasneje". Ciper bo sedel ob mizi, ko se bodo pogajanja s Turčijo začela. Vprašanje za Turčijo je, kakšno je sporočilo, če ne priznavaš vseh članic kluba, ki se mu želiš pridružiti," je dejal Barroso nekaj ur pred začetkom vrhunskega zasedanja EU. Poleg tega je poudaril, da Evropska unija ne “išče bližnjic ali polovičnih dogovorov”. “Če se bomo pogajali s Turčijo, morajo biti to pogajanja o polnopravnem članstvu. EU ne sme postavljati novih pogojev in novih ovir.”
Erdogan v diplomatski ofenzivi
Turški premier Recep Tayyip Erdogan se je sestal z vrsto evropskih voditeljev, med njimi s predsedniki grške, britanske, italijanske, belgijske in nizozemske vlade. Po njegovih besedah so njegovi sogovorniki zavzeli pozitivno stališče do turških vprašanj, vendar pa to še ne pomeni, da so ta vprašanja že rešena. Med najbolj perečimi vprašanji sta turško priznanje Cipra in odločitev voditeljev EU, ali bodo turškim državljanom omejili potovanja in delo v članicah EU, ko oziroma če bo Turčija postala članica povezave. Turški premier je sicer že večkrat poudaril, da Turčija ne bo sprejela članstva v EU za vsako ceno, oziroma če ji bo Unija postavljala "nesprejemljive pogoje". Dodal pa je, da je zelo optimističen in da pričakuje, da se bodo pristopna pogajanja v Evropsko unijo pričela že čez šest mesecev.
Kurdi s Turčijo zelo nezadovoljni
Vodja neke kurdske skrajne skupine Zubeyir Aydar pravi, da Ankara ne upošteva pravic Kurdov v Turčiji, čeprav to od njih zahteva celo EU. »Turčija bi rada postala članice Evropske unije, vendar se za dosego tega cilja ni pripravljena spreminjati. Ni pripravljena zagotoviti osebnih, političnih, kulturnih in socialnih pravic svojega prebivalstva. Demokracija in stabilnost sta mogoči le, če Ankara izpolni naše zahteve, ki so v skladu z evropskimi normami,« je dejal Aydar. Med temi zahtevami je tudi ukinitev turških vojaških operacij v kurdskih regijah, amnestija za politične zapornike, ponovna gradnja uničenih vasi in priznavanje kurdske kulture in jezika.
