"Turčija ni bila nikoli zares pojmovana kot del Evrope in v geografskem, predvsem pa kulturnem smislu, tu tudi ni," je v pogovoru za današnjo izdajo avstrijskega tednika Profil povedal kontroverzni ameriški politolog Samuel Huntington.
Politolog je prepričan, da bi približevanje Turčije Evropski uniji pomenilo okrepitev priseljevanja Turkov v unijo, kar bi znižalo plače in vodilo v močnejše medkulturne konflikte. Večina evropskih držav ne ve, kako naj ravna z muslimanskimi priseljenci, ki predstavljajo izziv evropski kulturi, "saj se muslimani držijo skupaj, ohranjajo svoj jezik, kulturo in vero", je povedal Američan.
Evropa sicer potrebuje priseljence od zunaj, saj ima prenizko rodnost, ne zanika Huntington, v nasprotju z ZDA, kjer se ne bojujejo s premajhno rastjo prebivalstva. Res je, da tudi ZDA potrebujejo priseljence, ki jih je treba asimilirati. Članstvo Turčije bi dejansko pomenilo nov priliv delovne sile, toda kar se tiče evropeizacije Turčije, Huntington v to možnost ni prepričan. Turška vlada in turške elite si že od 20. let minulega stoletja prizadevajo za evropeizacijo, toda kljub energičnemu zavzemanju v 70. letih ji to ni povsem uspelo.
Še bolj kritičen do turških prizadevanj za članstvo v EU je vatikanski prefekt kongregacije za verski nauk Joseph Ratzinger. V pogovoru za francoski časnik Le Figaro je ta nemški kardinal dejal, da je Turčija stalno v "nasprotju z Evropo" ter svetoval, naj si raje prizadeva za politično unijo z arabskimi državami.
"Poskuša naj vzpostaviti kulturni kontinent s sosednjimi arabskimi državami in naj prevzame vodilno vlogo v kulturi s svojo identiteto," je predlagal Ratzinger.
Turški premier Recep Tayyip Erdogan je po navedbah EUobserverja kardinalove predloge že zanikal. "Vatikan je religiozna država. Mi pa komuniciramo z evropskimi državami," je dejal premier.
