Turški zunanji minister Abdulah Guel je dejal, da Turčija v ponedeljek ne bo poslala svoje delegacije v Luksemburg, kjer naj bi začela pristopna pogajanja z Evropsko unijo, če ne bo prej videla pogajalskega okvirja, ki ga je za pogajanja pripravila unija. "Vsakomur je jasno, da nima smisla iti v Luksemburg ne da bi prej videli dokument," je dejal Guel.
EU danes v Bruslju na zasedanju odbora stalnih predstavnikov držav članic pri povezavi ni uspelo doseči soglasja o okvirju za pristopna pogajanja s Turčijo, ki naj bi se začela v ponedeljek, 3. oktobra. Dogovor je po navedbah diplomatov preprečila Avstrija z vztrajanjem, da se v okvir vključi jasna alternativa polnopravnemu članstvu Turčije v EU, kot je privilegirano partnerstvo.
EU bo zdaj zaplet reševala na ministrski ravni, saj bo britansko predsedstvo povezave za nedeljo zvečer v Luksemburgu sklicalo izredno zasedanje zunanjih ministrov EU, ki bodo poskušali preseči še zadnjo oviro za začetek pogovorov z Ankaro v ponedeljek, ob robu rednega ministrskega zasedanja.
'Če zaupamo Turčiji, moramo tudi Hrvaški'
Privilegirano partnerstvo z EU je sicer Turčija odločno zavrnila, Dunaj pa na njem med drugim vztraja v prepričanju, da vstop velike muslimanske države v povezavo nima podpore med državljani unije, zato je alternativo treba izrecno opredeliti. Formulacija v pogajalskem okvirju je ohlapnejša in poudarja, da bodo pogajanja proces z odprtim koncem: če se ne bodo končala uspešno, pa naj bi bilo zagotovljeno, da bo Turčija v evropske strukture vpeta na najmočnejši možen način.
Sicer pa Avstrija vprašanje Turčije povezuje tudi z vprašanjem začetka pristopnih pogajanj s Hrvaško, ki je bil marca letos odložen za nedoločen čas, potem ko Zagreb ni dobil pozitivne ocene o sodelovanju s haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v primeru pobeglega generala Anteja Gotovine.
"V interesu Evrope je, da se pogajanja s Hrvaško takoj začnejo. Če zaupamo Turčiji, da bo napredovala tudi v prihodnje, bi morali tudi Hrvaški," je za zadnjo izdajo britanskega dnevnika Financial Times dejal avstrijski kancler Wolfgang Schüssel in menil, da so standardi dvojni. "Ni pravično Hrvaške pustiti v čakalnici. Te logike ne razumem," je dejal.
Avstrijski diplomati sicer zanikajo, da Dunaj začetek pogovorov z Ankaro res povezuje s startom pogajanj z Zagrebom. Kljub temu pa v diplomatskih krogih v Bruslju vlada prepričanje, da bo dogovor glede Turčije možen le, če pride tudi do napredka v pristopnem procesu s Hrvaško.
EU čaka na poročilo Carle del Ponte
Coreper se je dotaknil tudi Hrvaške, vendar kakšnih odločitev ni bilo pričakovati. EU namreč čaka na novo oceno sodelovanja Hrvaške s Haagom, ki jo bo po obisku Zagreba ta petek podala glavna tožilka sodišča Carla del Ponte. Del Pontejeva se bo predvidoma v ponedeljek zjutraj sestala s posebno delovno skupino EU za Hrvaško, ki bo na podlagi njene ocene podala priporočilo zunanjim ministrom. Če bo ocena pozitivna, ovir za pogajanja ne bo več.
Slobodna Dalmacija: Poročilo bo pozitivno
Hrvaški časopis Slobodna Dalmacija, ki se sklicujeje na vire blizu haaškemu sodišču, medtem poroča, da bo poročilo glavne haaške tožilke pozitivno. Na vprašanje splitskega dnevnika, ali to pomeni, da bo v poročilo eksplicitno navedeno, da Hrvaška v skladu s svojimi možnostmi polno sodeluje s haaškim sodiščem, so omenjeni viri dejali, da bi pozitivno oceno o sodelovanju s sodiščem EU morala razumeti in sprejeti kot dokaz polnega sodelovanja.
O tem se bo, piše Slobodna Dalmacija, Carla Del Ponte v petek, ko bo prispela na uradni obisk v Zagreb, pogovarjal s hrvaškim državnim vrhom, ki jo bo podrobno seznanil tudi z najnovejšimi potezami hrvaških oblasti, povezanimi z reševanjem primera Gotovina. Kot trdijo viri Slobodne Dalmacije, je nejasno le še to, ali se bodo pogajanja uradno začela že 4. oktobra ali nekoliko kasneje. Ne glede na ta dvom in upoštevajoč pozitivno poročilo Carle Del Ponte pa lahko z veliko gotovostjo trdimo, da bo na zasedanju zunanjih ministrov EU določen datum začetka pogajanj s Hrvaško, še piše splitska Slobodna Dalmacija.
