Diyarbakir in Sirnak sta bili zadnji od 13 pokrajin, v katerih so še veljale izredne razmere, ki so jih leta 1987 razglasili zaradi spopadov med turško vojsko in kurdskimi uporniki, ki si prizadevajo za avtonomijo. Izredne razmere so guvernerjem omenjenih pokrajin dovoljevale uvedbo policijske ure, lahko pa so tudi prepovedali zborovanja in s pomočjo vojske preprečili nedovoljene demonstracije.
Turčija je pod pritiski EU, da zagotovi večje pravice kakim 12 milijonom Kurdov, ki jih turške oblasti ne priznavajo kot uradno manjšino, postopno ukinjala izredne razmere, potem ko so kurdski uporniki leta 1999 razglasili enostransko premirje. Tokratni ukrep je sprejela manj kot dva tedna pred vrhunskim zasedanjem EU v Koebenhavnu, kjer želi, da bi EU vendarle določila datum za začetek pogajanj.
Turški notranji minister Abdulkadir Aksu je v Diyarbakirju izjavil, da odprava izrednih razmer predstavlja novo obdobje za celotno regijo, od katere bodo imeli koristi tako prebivalci regije kot celotna država. Nasprotno pa je predstavnik turške neodvisne skupine za človekove pravice Dogan Genc prepričan, da se ne bo mnogo spremenilo. "Prisotnost in pritiski na ljudi s strani vojske ter policije se bodo še naprej nadaljevali," je še dejal Genc.
Turčija je avgusta v prizadevanjih za vstop v EU Kurdom zagotovila pravico do oddajanja v kurdskem jeziku in učenja tega jezika. EU je sicer izrazila optimizem ob sprejetih reformah, vendar ob tem dodala, da bo budno spremljala njihovo uresničevanje.
