Turčija začela ofenzivo proti kurdski milici: prve smrtne žrtve, na tisoče ljudi beži

Začetek dolgo-načrtovane vojaške ofenzive je danes oznanil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan: "Turške oborožene sile skupaj s sirsko narodno vojsko so začele operacijo Izvir miru na severu Sirije, proti kurdski milici in Islamski državi," je zapisal na Twitterju. "Naša misija je preprečiti vzpostavitev koridorja nasilja ob naši južni meji ter na območju vzpostaviti mir. Ohranili bomo teritorialno celovitost Sirije in osvobodili lokalne skupnosti teroristov," je dodal po poročanju BBC. 

Turčija trdi, da poskuša ustvariti "varno cono" na sirski strani meje s Turčijo - gre za približno 32 kilometrov globoko območje, naj bi se raztezalo vse do iraške meje, sem pa naj bi želeli naseliti približno 3,6 milijona sirskih beguncev. 

Na severu Sirije je sicer v zaporih in taboriščih nastanjenih okoli 12.000 zajetih islamskih borcev in njihovih družin - ti so pod nadzorom Kurdov. Med njimi je okoli 4000 tujih državljanov. Sedaj pa se zastavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo z njimi ob ofenzivi. SDF so po poročanju CNN že zaustavile vse operacije proti islamskim skrajnežem v luči turške ofenzive, med drugim morajo umakniti svoje sile z zaporov in taborišč, v katerih zadržujejo islamske borce. SDF naj bi v preteklih letih v boju proti islamskim skrajnežem izgubila skorajda 11.000 pripadnikov. 

Zračni napadi, panika in množičen beg prebivalcev

Turčija je začela z zračnimi napadi na več mest in vasi na severovzhodne Sirije, med njimi mesti Ras al-Ain in Tal Abyad. Predstavnik Sirskih demokratičnih sil je po poročanju Guardiana dejal, da so kmalu po Erdoganovi oznanitvi turška letala začela z napadi na civilna območja, kar je med prebivalci sprožilo paniko. Območje ljudje tako že množično zapuščalo, vladal naj bi pravi kaos.

Letalskim napadom sledi kopenska ofenziva, turška vojska je že načela s kopenskim napadom na treh ločenih lokacijah. 

Turška vojska bombardira tudi v bližini jezu Bouzra, ki zagotavlja pitno vodo na stotisoče prebivalcem severne Sirije. 

V mestu Ras al Ain, od koder so se v ponedeljek umaknile ameriške sile, so kurdske varnostne sile vzpostavile nadzorne točke, zažigali naj bi gume, da bi s tem zameglili in oslabili vidnost turških pilotov, poroča AFP. "Ne bomo zapustili te zemlje," je dejal 32-letni prebivalec Ras al Aina, Kawa Sleem: "Vojna nas preganja že leta, Erdogan nam vsak dan grozi z novim napadom." 

Napadi so med civilisti že terjali prve smrtne žrtve. AFP poroča o 11 smrtnih žrtvah, med njimi je osem civilistov. Dva civilista naj bi umrla med napadov na vas Misharrafa v bližini mesta Ras al Ain. 

Medtem je kurdska regionalna vlada v Iraku, ki upravlja s tamkajšnjim polavtonomnim območjem na severu Iraka dejala, da nimajo zadostnih zmogljivosti za sprejetje vseh ljudi, ki bodo razseljeni zaradi turške ofenzive. 

Kurdske oblasti pozvale prebivalce, naj se uprejo zavojevalcem 

Kurdske oblasti so sicer danes razglasile tridnevno splošno mobilizacijo in pozvale prebivalce regije, naj "se odpravijo na mejo s Turčijo in uprejo zavojevalcem v tem zgodovinskem trenutku," je poročal AFP. 

Medtem je zadnje dni Turčija kopičila svoje vojaške sile na severni meji Sirije, istočasno pa je južno od sirskega območja, ki ga nadzorujejo kurske sile, s premiki začel tudi sirski predsednik Bašar al-Assad, kurdske sile pa so ostale ujete med obema silama.

Evropske države obsojajo turško ofenzivo 

Evropska komisija je ob začetku ofenzive pozvala Turčijo, naj preneha z vojaškimi operacijami v Siriji. Jean-Claude Juncker je opozoril, da unija ne bo pomagala financirati tako imenovanega "varnostnega območja," ki naj bi ga operacija vzpostavila vzdolž sirske meje. Turčiji je posredno zagrozil z ustavitvijo plačil EU, ki jih Ankara trenutno prejema za sprejem sirskih beguncev.

Nemčija je medtem obtožila Turčijo, da z ofenzivo tvega ponovni vzpon Islamske države, francoska ministrica za evropske zadeve Amelie de Montchalin je po poročanju STA napovedala, da Francija, Nemčija in Velika Britanija pripravljajo skupno deklaracijo, v kateri bodo jasno obsodile turško vojaško operacijo.

Velika Britanija in Francija sta zahtevali nujni sklic Varnostnega sveta Združenih narodov - ta se bo za zaprtimi vrati sestal v četrtek. 

Ameriški republikanski senator in sicer tesni Trumpov zaveznik, Lindsay Graham, pa je napovedal, da bo Erdogan plačal "visoko ceno": "Molite za naše kurdske zaveznike, ki jih je Trumpova administracija sramotno zapustila." 

Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem pozval Erdogana, naj skrbno "premisli situacijo v Siriji", v uradni izjavi za javnost pa je Kremelj poudaril "pomembnost teritorialne celovitosti Sirije ter spoštovanje do njene neodvisnosti na obeh straneh". 

Iz Bele hiše so medtem sporočilo zgolj, da je turška ofenziva "slaba ideja" ter da je ne podpirajo. 

ZDA v začetku tedna oznanile umik ameriških sil 

Poteza sledi sporni odločitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v začetku tedna oznanil, da se s severa Sirije umikajo ameriške sile, kar je odprlo pot turški ofenzivi - poteza pa je naletela na številne kritike, tako doma in po svetu, češ, da Američani zapuščajo svoje največje zaveznike v boju proti islamskim skrajnežem v Siriji, Kurde oziroma Sirske demokratske sile (SDF), in jih prepuščajo Turkom. Ti kurdsko milico YPG, ki deluje na tem območju, smatra za teroristično. Tiskovni predstavnik Sirskih demokratičnih sil, ki jih sestavljajo Kurdi, je Trumpovo potezo označil za "nož v hrbet", ameriški predsednik pa je nato preko Twitterja Turčiji zagrozil, da bo uničil njihovo gospodarstvo, če bodo šli preko meje. 

Kritiki so obenem svarili, da bo Trumpova odločitev in posledična turška ofenziva sprožial humanitarno katastrofo in lahko vodila v ponovni vznik Islamske države na tem območju.