"Odločitev je bila odložena, prepričan pa sem, da bodo nekateri ukrepi po t. i. tihem postopku sprejeti v začetku naslednjega tedna," je po zasedanju dejal generalni sekretar zveze Nato George Robertson.
Za katere ukrepe naj bi šlo, Robertson ni pojasnil, povedal je le, da je zaveznicam v potrditev predložil skrčeni seznam ameriških zahtev oziroma želja. Po navedbah diplomatskih virov pa naj bi med drugim šlo za zaščito Turčije, kamor naj bi Nato poslal radarska letala awacs in rakete vrste patriot, ni pa več predvideno, da bi zavezništvo v povojnem Iraku prevzelo mirovno misijo. Tihi postopek naj bi bil zaključen v ponedeljek opoldne, kar pomeni, da imajo zaveznice dotlej čas sporočiti svoje zadržke - če tega ne storijo, so ukrepi potrjeni.
Ali bodo zaveznice, ki v preteklih tednih ameriškim željam niso želele ugoditi, spremenile mnenje, ni znano. "Vse zaveznice so soglasne v načelu obrambe Turčije. Solidarnost zveze Nato s Turčijo ni razlog, da odločitve ni," je sicer dejal Robertson. Kot je znano, na ameriške zahteve nista želeli pristati predvsem Nemčija in Francija, in sicer zato, ker nasprotujeta ameriškemu posredovanju v Iraku, menili pa sta tudi, da bi kakršnokoli odločanje zavezništva delo mednarodnih inšpektorjev za nadzor nad orožjem za množično uničevanje v Iraku vnaprej obsodilo na neuspeh. Nemčija in Francija sta imeli pri tem stališču tudi podporo Belgije in Luksemburga, vendar je slednji danes nakazal, da je pripravljen podpreti ameriške želje.
Ameriške želje
ZDA so zavezništvo za pomoč zaprosile sredi januarja - neposredne vojaške udeležbe sicer niso zahtevale, so pa med drugim želele, da v podporo ameriškemu posredovanju v Iraku članice odprejo zračni prostor ter zagotovijo vso drugo potrebno oskrbo, npr. letala s sistemom za točenje goriva v zraku, zavezništvo pa naj bi za primer vojne tudi zaščitilo Turčijo, kot je to že storilo v času zalivske vojne leta 1991. Čeprav je Severnoatlantski svet (NAC) o tem razpravljal večkrat, Washington odgovora zaradi omenjenih stališč nekaterih zaveznic še ni dobil.
Abdulah Guel: Turčije ni imela izbire
Za prenovo turških vojaških oporišč in pristanišč je na zasedanju, ki je potekalo za zaprtimi vrati, glasovalo 308 poslancev, proti jih je bilo 196. Poslanci so obnovo odobrili, potem ko je turški premier Abdulah Guel, soočen z okrepljenim ameriškim pritiskom, izjavil, da Turčija nima druge možnosti, kot da podpre Washington pri morebitni vojni proti Iraku.
V skladu z današnjo odločitvijo turškega parlamenta naj bi ameriški vojaški strokovnjaki, ki bodo prispeli v Turčijo, tam ostali predvidoma tri mesece, njihovo število pa za zdaj še ni znano.
Po besedah vodje turške vladajoče Stranke za pravico in razvoj (AKP) Recepa Tayyipa Erdogana, ki v 550-članskem parlamentu razpolaga z 362 sedeži, stranka ne želi vojne, temveč skuša le sprejeti ukrepe, potrebne za varnost Turčije, ki se sooča z morebitno vojno tik pred njenimi vrati.
Kot je v sredo pojasnil turški premier Guel, bo prenova oporišč in pristanišč omogočila Turčiji, da se v najslabšem primeru pripravi na morebitno vojno. Po Guelovih besedah pa se bo turški parlament po devetdnevnih muslimanskih verskih praznikih 18. februarja izrekel še o namestitvi ameriških čet v Turčiji. Kot je še menil predsednik turške vlade, je mir v primeru Iraka sicer še mogoč.
EU prirpavljena pomagati Turčiji
Evropska unija je pripravljena Turčiji nuditi pomoč v primeru iraške vojne, če bo prišlo do pritoka beguncev v jugovzhodno Turčijo, je povedal evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten. "Ne razmišljamo o najhujšem, še vedno upamo na mirno rešitev, vendar če bo do vojne prišlo, želimo pomagati in opraviti svoj del naloge v humanitarnih posledicah," je med obiskom v Ankari povedal Patten. Turški premier Abdulah Guel pa je pred razpravo turškega parlamenta o podpori ZDA v primeru vojaškega posega v Iraku izjavil, da se Turčija ne bo neposredno vmešala v vojno proti Iraku. "Turške obrambne sile in Turčija ne bodo stopile v vojno," je povedal Guel. "Do zadnjega si bomo prizadevali za zagotovitev miru", je dodal Guel.
Po mnenju grškega zunanjega ministra Georgeja Papandreua, katerega država trenutno predseduje EU, se iraškemu voditelju Sadamu Huseinu izteka čas. Evropska unija od režima v Bagdadu zahteva, naj v celoti sodeluje in odgovori na vprašanja, ki so bila zastavljena Iraku, je po srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom v New Yorku danes dejal Papandreu. Papandreu je tudi izrazil upanje, da bodo arabske države pripomogle k temu, da bo Irak podal potrebne odgovore. "Verjamem, da lahko k temu prispevajo voditelji arabskih držav. Tako bi se lahko izognili vojni," je še povedal Papandreu in dodal, da EU podpira misijo vodij inšpektorjev Hansa Blixa in Mohameda El Baradeja.
Powellov nastop odmeva
Ključne članice Varnostnega sveta ZN vztrajajo pri stališču, da je treba okrepiti delo inšpektorjev v Iraku in jim omogočiti več časa za dokončanje njihovega dela. Francija ni spremenila stališča do Iraka in si ne želi vojne. Generalni sekretar ZN Kofi Annan pa je izrazil zadovoljstvo nad Powellowo predstavitvijo dokazov zoper Irak.
Kot najmočnejše dosedanje dokaze o obstoju iraškega jedrskega orožja je Powell Varnostnemu svetu pokazal nekaj satelitskih fotografij iraških skladišč bojnih strupov in posnetkov pogovorov med iraškimi funkcionarji. Iračani naj bi tako imeli vsaj 18 mobilnih laboratorijev za izdelavo biološkega orožja, večino dokumentov o izdelavi jedrskega orožja pa naj bi hranili v avtomobilih, s katerimi naj bi se premikali po državi. Znanstvenike naj bi pred inšpektorji skrivali v hišnem priporu, jedrske rakete pa skrite na zahodu države. Vse to po Powellovih besedah dokazuje, da se Sadam Husein ne želi razorožiti in izogniti posledicam. Kot je dejal, je bila resolucija 1441 zadnja iraška možnost. Ob tem je tudi poudaril, da je prisotnost članov Al Kaide v Iraku nedvomna, njihove zveze z iraškim režimom pa dokazljive. A je bil pri tem precej previden in neposrednih povezav Iraka in 11. septembra ni omenjal.
Po nastopu je ameriški državni sekretar dejal, da je zdaj treba počakati na novo poročilo inšpektorjev, če v Bagdad odhajajo konec tedna. Po mnenju mnogih naj bi bil tokratni obisk inšpektorjev v Iraku zadnji, njihovo poročilo pa bo varnostni svet poslušal že 14. februarja. Busheva administracija upa, da bo ta potem odobril sprejem druge resolucije, ki dovoljuje uporabo sile.
Diplomatska ofenziva
Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Mohamed El Baradej El Baradej je skupaj z vodjo Komisije ZN za nadzor, verifikacije in inšpekcije (UNMOVIC) Hansom Blixom britanskega premiera Tonyja Blaira danes obvestil o poteku iskanja orožja za množično uničevanje v Iraku. Irak mora pokazati "drastične spremembe" v sodelovanju z inšpektorji ZN za nadzor orožja, je po srečanju z Blairom dejal El Baradej. Tudi Blix je povedal, da iraški predstavniki z inšpektorji ne sodelujejo popolnoma. "Upava, da bomo v tej pozni uri dosegli pozitiven dogovor."
Francoski zunanji minister Dominique de Villepin je dejal, da je Francija že od začetka trdila, da ne sme biti avtomatične uporabe sile v Iraku. "Imamo stalno stališče, odločno stališče do Iraka. Uporaba sile lahko pride šele na zadnjem mestu, a nobene možnosti ne izključujemo, kar seveda pomeni tudi uporabo sile. A to je zadnja možnost," je dejal de Villepin.
Nemški zunanji minister Joschka Fischer je danes dopotoval v Rim, kjer se je srečal z italijanskim predsednikom Carlom Azegliom Ciampijem, s katerim se bosta pogovarjala predvsem o iraški krizi. Fischer se bo predvidoma v petek srečal z papežem Janezom Pavlom II., ostrim nasprotnikom napada na Irak. Papež bo predvidoma 14. februarja sprejel tudi podpredsednika iraške vlade Tarika Aziza.
Tudi Irak se pripravlja na vojno
Z omejevanjem dobave električne energije in vzpostavitvijo kriznih odborov so se na ministrstvih in drugih uradnih institucijah po celem Iraku začele priprave na vojno, so navedli iraški predstavniki.
Predstavnike iraškega ministrstva za informiranje danes ob prihodu v službo dočakal električni mrk, v višja nadstropja pa so se morali povzpeti po stopnišču s svečami v rokah. Tuji novinarji, ki so bili v tiskovnem središču iraškega ministrstva za informiranje, so se odpravili po nakup generatorjev, da bi lahko uporabljali računalnike in prižgali luči. Inšpektorji ZN za nadzor orožja v Iraku pa so nadaljevali inšpekcije. Kot je sporočil iraški direktorat za sodelovanje z inšpektorji, so ti obiskali sedem objektov, med njimi vojaško-tehniški institut, čistilno napravo in laboratorij klinike Sadam v Bagdadu, pa tudi jedrski kompleks Al Tuvajta južno od Bagdada.
